Kakšen svet namerava ustvariti tehnologija 5G

5G antenna, radiation, information, digital, technology

Bomo verjeli propagandi in se pustili podkupiti z nepotrebnimi, nikakor ne vsem dostopnimi zasebnimi koristmi? Zavračanje manipulacije je državljanska dolžnost!

Bralk in bralcev si ne bi drznila povabiti k iskanju raznovrstnih in po možnosti zanesljivih informacij o 5G ter z njim povezanih tehnoloških inovacijah, če ne bi bila kot raziskovalka priča spornemu načinu uvajanja načrtovanega in že potekajočega tehnološkega koraka v neznano. V ozadju aktualnih razprav o novi digitalni tehnologiji oziroma »novi generaciji brezžičnega omrežja«, je – brez prave vednosti javnosti – njena vez z evropskim satelitom Galileo v zagonu. S to tehnološko sprego sem se srečala kot zunanja strokovnjakinja Evropske komisije za etiko in raziskovalno integriteto v znanosti.

Maja 2019 sva bila s kolegom, prav tako zunanjim ekspertom, povabljena k ocenjevanju evropskih predlogov projektov, vloženih v pregled in morebitno odobritev za financiranje na razpisu Evropske agencije za globalni navigacijski satelitski sistem (GSA). Agencija nama je v ocenjevanje (z etične perspektive) posredovala devetnajst projektnih predlogov. Predstavnici GSA sta nama med strokovnim srečanjem v njenem domicilu, Pragi, povedali, da bo izbranih, torej financiranih, deset predlogov. Eno od prvih znamenj, da v postopku nekaj ni v redu, je bil naslednji podatek: da je v ožji selekciji dvajset projektov, vendar eden od njih že poteka, kar je napeljevalo k logičnemu sklepu, da je bil sprejet brez obveznega vpogleda strokovnjakov in strokovnjakinj za etiko v znanosti.

Že ob prvem branju projektnih predlogov sem ugotovila dve pomembni dejstvi. Konzorcijev, ki so prijavili svoje projektne predloge, kazalniki etične plati projektov niso zanimali – v tabeli, ki je del vloge, so le redki označili kako potencialno etično problematično točko. Kot se je izkazalo, niti eden od ponudnikov izbranih projektov te tabele za etično samooceno ni izpolnil z nujno občutljivostjo in odgovornostjo glede morebitne problematičnosti (za ljudi, vpletene v projekt, varovanje osebnih podatkov, zdravje, okolje, varnost in njeno zagotavljanje ter druge postavke, denimo v zvezi z vojaško rabo projektnih produktov).

Drugo dejstvo, ki se je izkristaliziralo med branjem projektov, je bilo zame – humanistko po formalni umestitvi v raziskovalni prostor ter osebno občutljivo za družbena in politična razmerja – prav tako negativno presenečenje. Nenavadno procesiranje projektnih predlogov je »osmislila« njihova vsebina. Očitno je bilo, da je v igri največji civilizacijski tehnološki poseg na ravni vsakdanjega življenja od izuma elektrike in nato avtomobilske industrije naprej. Toda od inovacije Nikole Tesle ga ločuje ključna razlika: če je bila elektrika vpeljana z zaupanjem v izboljšanje človeških bivalnih razmer, tega o prihajajoči tehnologiji ob ničnem upoštevanju etičnih kazalnikov v zasnovi obravnavanih tehnoloških projektov nikakor ni mogoče trditi. Da se je mera neprijetnega čudenja še povečala, je poskrbela agencija z izrecnim napotkom, naj s kolegom pri ocenjevanju od meril etičnosti upoštevava zgolj načelo varovanja osebnih podatkov (kot je znano, ga predpisuje evropska direktiva in velja tudi za raziskovanje). Prištejmo še informacijo predstavnic agencije GSA, da poteka že petdeset podobnih projektov. Četudi nimamo profesionalnega znanja o tehnologiji, so opisani postopki dovolj za skrb. V razponu nekaj let in v okviru že potekajočih projektov bo izdelava prototipov »fantastično« zasnovane prihodnosti zaključena. Sledijo standardizacija, registracija produktov in marketinški načrt. Za vse lani sprejete projekte namreč že obstajajo poslovni načrti in sklepamo lahko, da tudi za predhodne.

Ocenjevanja projektnih predlogov po tem srečanju na sedežu agencije je bilo dramatično. Če pravilo raziskovalne integritete (oziroma celovitosti ali »poštenosti«) jemlješ resno, pač ne moreš delati mimo pravil. Da bi si pri ocenjevanju odprla takšno možnost dela, sem se pritožila na Sektor za etiko in raziskovalno integriteto, ki je del Generalnega direktorata za raziskave in inovacije Evropske komisije. Pritožba je bila uspešna, postopek se je podaljšal, razširili so ga z dodatno ocenjevalko in dvema ocenjevalcema. Besedo »uspeh« lahko zapišem le z zelo velikim zadržkom. Predlog predstavnika imenovanega sektorja, naj zahtevamo preverjanje upoštevanja etičnih standardov med izvajanjem projektov, ki bodo financirani, ni bil upoštevan. Zato sem v zaključnih dokumentih postopka ocenjevanja podala ločeno mnenje: da projektov ne bi smeli sprejeti, saj ni izpolnjena zahteva s perspektive etike po nadzoru med projektno realizacijo. Že tako je bil predlog za tako imenovano »etično preverjanje« minimalen. Nekaj let prej smo neposredno za Evropsko komisijo z etičnega vidika ocenjevali primerljiv raziskovalni predlog, ki je bil umeščen v program »pametnih« oziroma »bistrih mest« (angl. smart). Tudi zaradi manj ignorantskega odnosa do etičnih vprašanj, kot so ga izkazovale projektne prijave na razpis agencije GSA, je dobil negativno etično oceno, zatem pa je bil poslan v vnovičen celovit in poglobljen postopek preverjanja z etične perspektive.

Jedro problema 5G ali kaj se nam obeta in zakaj ni prav obetavno

Zdaj je menda že očitno, da zagovorniki njenega spočetja »novo generacijo« brezžičnega omrežja zavajajoče predstavljajo kot nedolžen korak naprej od obstoječe tehnologije 4G. Odpor pomembnega dela znanstvenega, strokovnega in pretežno dovolj razgledanega laičnega občestva se je zgodil v imenu zdravja in z argumentacijo, da gre bodisi za zdravstveno ne dovolj preizkušeno tehnologijo bodisi za dokazano škodljivost radijskega mikrovalovnega sevanja v primeru prekoračitve odmerka, katerega veljavna zgornja meja je tako ali tako zastarela. Ti zadržki so bili takoj mojstrsko stigmatizirani kot nekaj nazadnjaškega, neznanstvenega in – naj se sliši še tako neverodostojno – stvar »teoretikov zarote«. Kot vedno so tudi v tem primeru floskule tisto, kar se v dobi oblastniško konstruirane nevednosti najbolje prime.

Skratka, slovenski javni prostor je – tudi ob podpori medijev in deloma izvršne oblasti – zaplul v informacijsko blokado glede znanstvene polarizacije, znanstveno podprtih dejavnosti civilne družbe ter civilnodružbene organiziranosti znanstvenic in znanstvenikov, ki zahtevajo moratorij na 5G.

Če tehnološko in zdravstveno razmerje ugledamo z zornega kota projektov, ki jih financirata Evropska komisija in njena satelitska agencija GSA, je tolažilni argument, da bo tudi ob uvedbi 5G odmerek mikrovalovnega radijskega sevanja daleč pod dovoljeno mejo, smešen in neresničen. Kot dokazuje pregled projektov, gre za še vse kaj drugega kot le hiter internet, mobilno telefonijo in avtonomna vozila ter – menda – gospodarsko prosperiteto. Nekateri izdelki in storitve, ki bodo delovali na moč satelitske dvojne frekvence in 5G-postaj, so nepredvidljivo fleksibilni, tako da je merodajne meritve nemogoče opraviti, odmerki sevanja pa povsem nepredstavljivi. Denimo avtonomna javna vozila, ki v projektni projekciji obsegajo urbani zračni promet, in poštni droni ne bodo izrinili avtonomnih osebnih vozil. Pri tem bodo sevanja povečevale in se izmikale določujočim meritvam za vzpostavitev in nadzor varnostnih standardov tudi osebne aplikacije za nadzor premoženja, zdravstvene merilne naprave, pritrjene na telo, kmetijska digitalna orodja, ekspertna merjenja zemljišč in stavbišč, torej vsa strojna oprema in naprave, katerih raba bo osebna in situacijska ali pa institucionalna in sporadična. Tega problema se odnosi z javnostjo v sferi gospodarstva in politike, ki oblikujejo prijazno masko brezžičnega omrežja 5G, še niso lotili.

Spomnimo se, da je Inštitut Jožef Stefan še pred desetletji na svoji spletni strani zapisal priporočilo, naj pri uporabi prenosnega interneta uporabljamo podaljšek, tako da bo modem vsaj dva metra oddaljen od telesa. Antenski stolpi tehnologije 5G imajo domet od 100 do 200 metrov. Od tod izhajajo znanstveni očitki o ogroženosti okolij in ljudi z radijskim mikrovalovnim sevanjem. Obenem onkologi in onkologinje opozarjajo na verjetno vez med mikrovalovnim sevanjem in otroško levkemijo. Čeprav obstajajo tudi raziskave z nasprotnimi rezultati, referenčna študija Svetovne zdravstvene organizacije oziroma njena Mednarodna agencija za raziskave raka opozarja, da dolgoletni raziskovalni procesi še potekajo in da je klasifikacija mikrovalovnega sevanja v registru zgolj možne rakotvornosti pod vprašajem.

Načrtovani kompleksni sistemi za upravljanje in nadzor prometa, ki naj bi ali bodo povezovali cestni promet in železniško mrežo ali pa denimo skrbeli in nadzirali letalske in pristaniške storitve, predpostavljajo zaznavne posege v geografijo mest, tudi če na tem mestu ne problematiziramo odzivnosti rastja in živali. Še eno upoštevanja vredno tveganje je subverzivno ali teroristično delovanje. Zaradi operativnosti teh sistemov brez človeškega nadzora in njihovega obsega je grozljivost škode, ki bi lahko nastala v takih primerih, izziv za politične pomisleke. Ti so uradno objavljeni in kažejo na neenotnost znotraj ustanov Evropske unije v zvezi z uvajanjem tehnologije 5G. Kot dejavnik tveganja bi lahko potencialno škodo za ljudi, okolje in infrastrukturo prav tako povzročile neobvladljive interference med sevanji različnih naprav in tudi naravnimi dejavniki.

Simptomatična točka molka v razpravah je z novo tehnologijo povezana militarizacija, denimo že tako okoljsko obremenjenega Sredozemlja. Tu lahko zgolj združim in zastavim za mir besede pisatelja Arthurja C. Clarka in pisateljice J. K. Rowling: »Edini način, da ugotovimo, kje so meje možnega, je prestop na področje nemožnega.« In: »Vse je možno, če imaš le dovolj močne živce.« Edina možna družbenopolitična ureditev, v kateri bi bilo mogoče z močnimi živci doseči doslej nepredstavljivi mir, je dejanska, in ne zgolj deklarirana demokracija. Demokracija in družba (individualiziranega) nadzora ljudi sta nezdružljiva koncepta.

5G prinaša tudi to. Popoln nadzor. V enem od projektnih predlogov, ki so prispeli na razpis GSA, so prijavitelji obljubili, da bodo po testiranju aplikacije za nadzor cestnega prometa v realni situaciji poskrbeli za izbris številk registrskih tablic na posnetkih. Potem ko bo aplikacija registrirana, ko bo torej v proizvodnji in uporabi, za to ne bo skrbel nihče. Gre za paradigmo. Kjer koli boste, v »pametni« kuhinji, peš ali z avtom na cesti, v vlaku ali na ladji, boste nadzorovani.

Prepoznavati manipulacijo pri promociji 5G in jo razgrajevati

Ko se je v zainteresirani javnosti začela širiti informacija, da pri 5G ne gre samo za hitrejši internet, mobilno telefonijo in celovito avtomatizacijo avtomobilov (»avtonomna vozila«), so mojstri odnosov z javnostmi začeli slikati všečne ali vsaj neizbežne svetove.

Prva slika: Kot da se uresničuje znanstvena fantastika: vse bo bleščeče, gladko tekoče, živelo se bo udobno, samo na osnovi dotika bodo pametne naprave delale namesto nas in za nas.
Druga slika: Tehnologija 5G je stvar gospodarskega tekmovanja, resnega kot vojna. Kdo ne bi bil rad zmagovalec? Evropa stavi na vse in bo tudi uporabila vse. Naj bo kitajsko, naj se obeta iz ZDA, naj prihaja iz Nokie ali Ericssona, tudi Slovenija ne more in ne sme ostajati zadaj.
Tretja slika: Znanstveniki že vedo, kaj delajo, in prav znanstveniki so tisti, ki stojijo za tehnologijo 5G in jo promovirajo. Zaupajte jim.
Da bi se vse tri slike dobro umestile v svet in vodile k njegovi preobrazbi, je na vzporednem tiru, prvič, nujno zamolčati tehnološke pomanjkljivosti (predvsem problem interferenc), tveganja za ljudi in okolje, varstvena tveganja (nepredstavljive posledice terorističnih dejanj zelo ranljivih aplikacij in militarizacije) in funkcije nove tehnologije pri nadzorovanju ljudi. Drugič, tehnološki korak v neznano je treba predstaviti kot nekakšen znanstveni premočrtni razvojni tok, ki je edina možna opcija napredka v raziskovanju in gospodarskem ter celovitem civilizacijskem razvoju (»tehnološki determinizem«). In naposled, zamolčati ali pa prikriti je treba informacije o raziskovalnih rezultatih ter civilnodružbenem delovanju znanstvenikov in znanstvenic, ki opozarjajo na zdravstvena, okoljska, varstvena in tehnološka tveganja, ki jih prinaša 5G.

Zahvala

Za pomoč pri naboru in selekciji gradiva ter delovno-moralno podporo se zahvaljujem kolegici Ireni Woelle.


Osrednje reference v okviru ustanov EU in evropske znanstvene sfere:
Apel znanstvenikov in znanstvenic za moratorij na 5G: http://www.5gappeal.eu/
Zdravje in okolje:
https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2019/10/IARCMonographs-AGReport-Priorities_2020-2024.pdf
https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/scientific_committees/scheer/docs/scheer_s_002.pdf
Varnost:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_19_6049
Tehnologija – interference:
https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2019/631060/IPOL_IDA(2019)631060_EN.pdf

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj