Sodobna družba je slabo opremljena za zagotavljanje čiščenja možganov. Približno 80 % odraslih trpi za pomanjkanjem spanja. Po podatkih bi morali odrasli spati 7–9 ur. V povprečju spimo danes eno do dve uri na noč manj, kot smo spali pred 50 ali 100 leti.
In 38 minut manj na noč, kot smo spali pred 10 leti. Pri večini odraslih gre za kronično motnjo spanja. In ko je moten naš spanec, je v okvari in neučinkovit tudi sistem čiščenja možganov. Delamo dlje, smo bolj obremenjeni, spimo manj in s tem se zmanjšuje sposobnost možganov, da opravijo svoje trdo nočno delo.
Poznano je že, da nespečnost slabo vpliva na spomin, koncentracijo in zmožnost učenja. Leto dni nazaj pa so znanstveniki prišli celo do spoznanja, da pomanjkanje spanja zavira tudi čiščenje škodljivih toksinov iz možganskih celic. To odkritje bo imelo izreden pomen tudi pri raziskovanju in zdravljenju nevroloških bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, demenca, epilepsija, shizofrenija, … Predhodne študije namreč kažejo, da se kopičijo toksične molekule, ki sodelujejo pri nevrodegenerativnih motnjah prav v prostoru med možganskimi celicami. V študiji so testirali, kako dolgo se je vbrizgani protein beta-amiloidom, ki je povezan z Alzheimerjevo boleznijo, zadrževal v možganih miši v stanju budnosti in med spanjem. Protein je med spanjem tekel iz možganov kar dvakrat hitreje kot v stanju budnosti. Znanstveniki menijo, da je čiščenje možganov eden izmed glavnih razlogov, zakaj sploh spimo. S tem so dobili tudi odgovor na večno vprašanje, zakaj manjše živalske vrste kljub temu, da so med spanjem lahek plen, spijo precej več kot večje živalske vrste. Zmanjšanje zavesti v času spanja je namreč evolucijsko precej nesmiselno.
Možgani imajo na razpolago le omejeno količino energije. Tako morajo izbirati med stanjem – biti budni in zavestni ter stanjem – spati in čistiti. Med spanjem se naši možgani skrčijo, odprejo se vrzeli med nevroni in tekočina za čiščenje možganov ima prosto pot. Več prostora med celicami omogoča učinkovitejše izpiranje toksinov iz možganov do jeter v razstrupljanje. Testi na miških so pokazali, da se možgani v času spanja skrčijo celo za 60 % in zaradi tega se izboljša proces njihovega čiščenja za kar desetkrat.
Zaradi kronične nenaspanosti se po ugotovitvah lahko pospešijo nevrodegenerativne bolezni. Po vseh analizah so sicer še vedno v dilemi, ali izguba spanja povzroča bolezen ali bolezen sama vodi v izgubo spanja – zagotovo pa vedo, da sta med seboj tesno povezani.
Naravne rešitve za ohranjanje možganov obstajajo in jih lahko začnemo izvajati takoj. Res bo hudo če naše telo preživi naše možgane, zato čim prej preberite kaj lahko storite, da ohranite svoje možgane v dobri kondiciji. Novi priročnik projekta – Naravne rešitve za možgane prelistajte na http://shop.zazdravje.net/trgovina/ostale-knjige/kako-ohraniti-mozgane/
Vir: http://www.ninds.nih.gov
