ADHD in avtizem pomembno vplivata na otrokovo pozornost, vedenje in socialne veščine. Ob tem pa vse več raziskav potrjuje, da je skupna točka obeh motenj prav črevesje oziroma os črevo–možgani. Bi lahko ravno tu – s pomočjo medicinskih gob, ki hkrati podpirajo mikrobioto, imunski sistem in živčne poti – ponudili naravno, a učinkovito podporo?
ADHD
ADHD je razvojna motnja otrok, pri kateri so značilne pomanjkanje pozornosti, prekomerna aktivnost, impulzivnost in posledično težave z učenjem. Med pomembnimi dejavniki so med drugim genetska predispozicija, neravnovesje krvne glukoze, prehranske alergije, disbioza, ki vpliva na nevrotransmiterje, nizke ravni dopamina, toksična obremenitev telesa, okužba s paraziti (npr. toksoplazmozo), avtoimunska obolenja in slaba metilacija.
Po nedavnih ocenah naj bi v Evropi ADHD imelo 5–7 % otrok in 2–4 % odraslih.
Avtizem
Avtizem oz. spekter avtističnih motenj naj bi bil posledica razvojnih motenj otrok, za katere so značilni oslabljena socialna interakcija in komunikacija, ponovljivo vedenje ter posledično težave z učenjem. Imajo pa lahko še druga, pridružena stanja, npr. ADHD, disleksijo, apraksijo, diskalkulijo ali dispraksijo, motnje presnove in hranjenjenja, anksioznost, depresivne motnje, epilepsijo, intelektualne motnje, motnje spanja, gastrointestinalne sindrome in druge težave.
Med glavne dejavnike za pojav avtizma prištevajo genetsko predispozicijo, disbiozo, prehranske alergije (povezane s prepustnostjo črevesja), povečano toksično obremenitev telesa ter povišane ravni homocisteina.
Po podatkih raziskave iz leta 2021 naj bi bila pojavnost avtizma v Evropi med 0,38 in 1,55 %. Po navedbi Svetovalnice za avtizem naj bi v Sloveniji eno od motenj avtističnega spektra imelo kar 200.000 ljudi.
Pojavnost težav narašča, prav tako zanimanje za naravne in celostne rešitve
Da je problem vse večji, opažajo tudi v našem šolstvu, saj se je od šolskega leta 2003/04 do leta 2020/21 število vlog za odločbe skoraj potrojilo – s 3.310 na 8.975. Otroci odločbe prejmejo, ker potrebujejo dodatno učno pomoč zaradi težav s koncentracijo, disleksije, ADHD ali avtizma.
Vzporedno z naraščanjem težav pa narašča tudi zanimanje za iskanje naravnih rešitev, torej, kako otroke naravno in čim bolj celostno podpreti. Na voljo je veliko različnih ukrepov, ki jih lahko izvajamo sočasno: individualno prilagojena podpora učenju in socialni interakciji, inovativna podpora pri komunikaciji oz. izražanju ob apraksiji s črkovanjem, metoda umirjanja ob stresnih situacijah, izboljšanje spanja, zagotavljanje dovolj telesne aktivnosti, skrb za kakovostno prehrano (stanja lahko podprejo tudi različne diete, kot so dieta GAPS, ketogena dieta, diete izločanja glutena, kazeina itd.), dopolnjevanje prehrane s potrebnimi hranili, ki podpirajo tudi os črevo–možgani itd. Prav motnje na tej osi so namreč skupne tako ADHD kot avtizmu.
ADHD in avtizem se (lahko) začneta na osi črevo-možgani
Tako pri ADHD kot avtizmu holistične medicine med pomembne vzroke uvrščajo motnjo v črevesni flori oz. disbiozo, kar lahko posledično vpliva na možgane oz. na izražanje simptomov. Vlogo osi črevo–možgani, dvosmerne komunikacijske poti, ki vključuje centralni živčni sistem, prebavila in mikrobioto, pri obeh motnjah potrjujejo tudi nedavne raziskave. Te razkrivajo, da imajo otroci z ADHD in avtizmom pogosto manj raznoliko črevesno mikrobioto, kar lahko prispeva k njihovim simptomom.
Raziskava iz leta 2020, je preučevala, ali spremembe v mikrobni sestavi črevesja lahko vplivajo na strukturo in delovanje možganov. To je pomembno, saj so spremenjene možganske strukture in delovanje možganov povezane z različnimi nevrološkimi razvojnimi motnjami, kot je ADHD. Postavili so hipotezo, da bi črevesna mikrobiota oseb z ADHD in oseb brez njega, ko bi jo presadili v miši, različno spremenila delovanje in/ali strukturo možganov miši. Ugotovili so, da je mikrobiota osebe z ADHD, prenesena v črevesje miši, res povzročila spremembe v možganskih funkcijah in obnašanju miši, kar podpira hipotezo vloge osi črevo–možgani pri nastanku ADHD.
Različne raziskave kažejo, da imajo otroci z avtizmom v primerjavi z zdravimi pogosto manj raznoliko črevesno mikrobioto, z nižjimi ravnmi bakterij Bifidobacterium, Firmicutes, Akkermansia muciniphila ter višjimi ravnmi bakterij Lactobacillus, Clostridium, Bacteroides in drugih.
Potencial medicinskih gob v podpori osi črevo–možgani
Del celostne podpore otrok z motnjo na osi črevo–možgani, so tudi kakovostna prehranska dopolnila, ki to os podpirajo. Mednje sodijo tudi medicinske gobe, zlasti rejši in levja griva.
Pionirska raziskava, podrobneje opisana v prispevku Rejši in levja griva v podporo otrok, to dokazuje. Sinergija obeh gob v obliki fermentiranega, emulzificiranega, koncentriranega sirupa (Dr. GB) ter sočasno uživanje vitamina D, je pri 29 otrocih s funkcionalnimi prebavnimi motnjami v primerjavi z otroki, ki niso uživali prehranskih dopolnil, pokazala znatno izboljšanje problematike. Imeli so manj pogoste in manj intenzivne bolečine v trebuhu, normalizirala se je peristaltika, izboljšala se je sestava črevesne flore, omilile kožne težave (dermatitis) in izboljšala se je kakovost spanja, vključno z značilno lažjim uspavanjem.
Pionirska raziskava sirupa, ki vsebuje reiši in levjo grivo, prebiotike ter vitamina C in A, sicer kaže na učinkovito podporo osi črevo–možgani, kar pomeni, da takšen pripravek lahko koristi vsem s to problematiko, potencialno tudi tistim z ADHD ali avtizmom. Pa vendar se je potrebno zavedati, da zaenkrat še ni posebnih študij, ki bi sirup neposredno povezovale z pozitivnimi učinki pri problematiki ADHD ali avtizma.
Vsaka oseba z avtizmom ali ADHD je edinstvena in načrti podpore morajo biti individualizirani glede na potrebe otroka in družine. Običajno niso uspešni le posamezni ukrepi ali pripravki, temveč kombinacija njih. Zato stremite h kakovostnim ukrepom, metodam, pripravkom …, ki na čim bolj celosten in naraven način prispevajo k obvladovanju težav oz. ohranjanju zdravja in dobrega počutja otroka.
