Kako je koncentracija otroka povezana s stresom in prehrano

Exhausted schooler girl suffering from doing homework, tired from studying at home, getting ready before exams, stressed with difficult task, reading book, using laptop. Home education, homeschooling

Drama pred koncem šolskega leta. Zdravja otrok ne ruši le covid-19, temveč tudi ukrepi za njegovo zajezitev.

Varnostna razdalja v obdobju, ko se socialne veščine šele razvijajo; učenje prek dvodimenzionalnega zaslona v razvojnem obdobju, ko bi se morali učiti z vsemi čutili; splošno pomanjkanje gibanja – vse to ima resne posledice za zdravje otrok.

Delna normalizacija šolanja in približevanje konca najnenavadnejšega šolskega leta vnovič majeta temelje zdravja otrok. Čeprav se starejšim nemara zdi, da pripravljanje na test ali izpit ni nekaj tako pomembnega, da bi lahko povzročilo neobvladljiv stres, drisko, neprespanost in druge neprijetnosti, je za otroke njihova težava največja na svetu.

Čez trideset let bodo imeli dovolj kilometrine, da se zaradi malenkosti ne bodo več vznemirjali, zdaj pa je za številne otroke slaba ocena nekaj najhujšega, kar jih lahko doleti. Prav zato se tudi njihovo telo odzove, kot da gre za smrtno nevarno situacijo.

Meseci izobraževanja na daljavo so prinesli resne luknje v znanju, ki jih bodo preverjanja znanja pospešeno razkrivala. Nenehen stres, ki vse to spremlja, pa je uničevalec imunske obrambe, poleg tega pušča posledice na srčno-žilnem in živčnem sistemu. Če se temu pridružita še nočno učenje in hitra hrana, v kateri je preveč sladkorjev, kofeina in predelanih živil, bo otrok ali mladostnik zelo hitro končal v zaprtem krogu težav, ki se bodo kazale tudi v obliki slabše koncentracije.

Protislovno, toda nasilno »piflanje« najbolj prizidane našo zmožnost, da se snovi tudi v resnici naučimo.

Ko smo pod stresom, se naše celične baterije pospešeno praznijo, posledica tega pa je hitra izčrpanost. Dolgotrajen stres celičnim elektrarnam (mitohondriji) onemogoča proizvodnjo celične energije. Brez nje pa bo začelo pešati vse telo. Seveda bi se najboljši nasvet glasil: počitek, razbremenitev, dobra hrana, veliko sprehajanja … Toda v obdobju predizpitnih stisk tovrstni nasveti seveda ne padejo na plodna tla. Za izhod v sili so nam na voljo prehranska dopolnila, s katerimi lahko neposredno vplivamo na dvig proizvodnje celične energije. K temu največ prispeva Q1 ali NADH v aktivni naravni obliki. Če imamo dovolj tega osnovnega koencima, ta pospešuje tudi nastajanje Q10, o katerem že vemo, da prispeva k dvigu energije in izboljšanju koncentracije.[1]

Zanimivo je, da NADH ni le snov, s katero nadomeščamo potratno porabljanje energije, ki ga povzroči stres. NADH vpliva tudi na protein, ki nadzira biokemične procese, in na nevrotransmitorje, povezane z nastajanjem stresnih hormonov.[2] To je tudi znanstvena potrditev nečesa, kar ste nemara opazili že sami. Oseba z več energije bo lažje zajezila stres kot izčrpana oseba, ki ji proizvodnja energije že peša.

Da otroka čim prej spravite iz začaranega kroga samoizčrpavanja, torej ni pomembno le zaradi boljših ocen, temveč tudi za ohranjanje zdravja celotnega telesa, ki ga stres sistematično načenja.

Tudi večkratno fermentirani izvlečki prispevajo k dvigu ravni celične energije. Dodatno si lahko pomagamo z aromaterapijo. V prostoru, v katerem se otrok uči, kanite nekaj kapljic eteričnega olja limone, pomaranče, rožmarina, borovcev … vsa ta olja namreč dokazano krepijo koncentracijo in dvigujejo raven energije.

Kako usposobiti druge možgane

Dandanes se vse več ljudi zaveda, da je črevesje neposredno povezano z našimi možgani. Če v črevesju ni miru, ga tudi v glavi ne bo. Pravo razmerje med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi neposredno ne vpliva le na to, ali nas bo kako živilo napenjalo ali ne, temveč tudi na količino energije, sposobnost pomnjenja in koncentracijo. Mehanizmi, s katerimi mikroorganizmi v črevesju vplivajo na naše umske zmogljivosti, so številni.

Dobri mikroorganizmi preprečujejo vnetne procese na sluznicah ter vdiranje patogenov/nezadostno prebavljene hrane v limfo in kri. Če pride do tega, mora telo razglasiti izredne razmere, vpoklicati veliko vojsko in jo zadolžiti za varovanje naše »schengenske meje«. To zahteva veliko energije, zaradi česar je za druge dejavnosti ne ostane dovolj.

Ko v črevesju pride do prevlade patogenov, ti obenem »smetijo« po našem telesu. Njihovi izločki so namreč zelo toksični, nekateri celo nevrotoksični. Povedano po domače, proizvajajo živčne strupe, ki seveda načenjajo živčevje in možgane. Mislite, da so možgani, prepojeni z živčnimi strupi, sposobni učenja?

Naši otroci imajo radi predvsem mrtvo in sladko hrano, ki je odlično hranilo za kvasovke in patogene organizme. Žal jim ta pozneje povzroči razdejanje v črevesju, ko pa se ravnovesje naše mikrobiote poruši, jo je težko vrniti v prvotno stanje. Le nekatere koristne probiotične bakterije lahko kupimo v obliki praškov in kapsul. Nekaj več efektivnih mikroorganizmov preživi v tekočih oblikah fermentiranih pripravkov (npr. MEF, ki vsebuje 31 sevov, tudi številne takšne, ki niso na voljo v obliki prahu). Od tam pa do popolnega ravnovesja vodi dolga pot, ki zahteva čim več domače naravne fermentacije (kisli kruh, domača fermentirana zelenjava, domače kislo mleko, uživanje sirotke, zelnice in repnice …).

Če vaš otrok nad tovrstno hrano ni navdušen, uporabite nekaj več domišljije. Zelnico ali repnico razredčite z jabolčnim sokom. Domačo fermentirano zelenjavo na drobno narežite in jo uporabite namesto kislih kumaric v domači francoski solati: tako bo povsem »preoblekla« okus in obliko fermentirane zelenjave.


[1] Vir 1, Vir 2
[2] Vir 3


Preberite tudi:
Kaj storiti, ko zaškriplje zdravje otrok?
Imate tudi vi »podivjanega« otroka?

Prejšnji članekSo kakavovi kosmiči res zdrav obrok ali prej sladica?
Naslednji članekReferendum za vodo

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj