Velikokrat v življenju sem na lastni koži preverila, da je strah pred nečim vselej večji od drame, ki jo sproži ta nekaj – če se sploh zgodi. V času pred množičnimi mediji ljudje niso vedeli, da se vojna, kuga ali nevihta približuje njihovi vasi. Če jih je že doletela nesreča, je praviloma trajala kratek čas, nato pa so preživeli živeli naprej.
Dandanes mediji iz sleherne majhne nesreče naredijo adrenalinski dogodek, ki prestraši slehernega Zemljana. Gledamo, kako deroče vode nosijo ljudi, kako orkani uničujejo hiše, kako na intenzivnih oddelkih umirajo žrtve kovida, vojne pa spreminjajo civilizirana mesta v ruševine … Smo zaradi tolikšne poplave informacij bolj obveščeni? Ali vemo, kaj se dogaja v svetu? Daleč od tega.
Mediji že dolgo ne kažejo resnice, pač pa poskušajo ustvarjati »resnico« po nareku svojih lastnikov in oglaševalcev. Vsem pa je skupno le to, da ima 75 odstotkov informacij za cilj zgolj vzbujanje strahu in skrbi, zaradi katerih boste lahek plen neke ponudbe.
Lahko rečemo, da že nekaj desetletij živimo v psihozi čakanja na konec sveta, jedrski spopad, recesijo, bolezni, podnebne katastrofe, zlom bančnega sistema, cunami priseljencev … Na vrhu G20 so se odločili, da moramo na seznam dodati še nove pandemije. Če že ne padate na globalne teme, so mediji tu zato, da vas začne skrbeti vonj pod pazduho, nočno uriniranje, glivice na nohtih ali preveč »dolgočasna« barva las.
Je torej odgovor brezbrižnost, veseljačenje in poslušanje radijskih veseljakov? Je dandanes sploh mogoče biti resnično obveščen in hkrati ohraniti mirno kri, v katero ne brizgajo čezmerni odmerki adrenalina?
Ljudska modrost pravi, da je strah znotraj votel, okrog pa ga nič ni. Kako torej ta »prazni nič« iz nas naredi »prazen nič«? Ne samo to, da nas je strah živeti, strah nas je tudi misliti z lastno glavo. No, ne vseh.
V iskanju izhoda iz tega »praznega in votlega« smo k premišljevanju povabili tudi nekaj ljudi lucidnega uma in velikega srca. Kot pravi pater Gržan, enoumje vselej vodi v neumje, zato menimo, da mora vsaj naše informacijsko središče ostati središče, ne pa enosmerna cesta!
Naj vam prehod med letoma prinese mir, utiša strahove in povrne moči.
Celotno številko dec/jan 2022/23 lahko preberete v digitalni obliki v Arhivu tiskanih novic.
