V ekipi, ki ustvarja te novice, smo zbrani cepljeni, prebolevniki in necepljeni. S tem nimamo nobenih težav, saj imamo drug skupni imenovalec: trudimo se živeti zdravo, delovati iz ljubezni in spoštovanja do drugih.
Histerična delitev na cepljenje in necepljene, ki nam jo vsiljujejo, je v resnici le dimna zavesa, s katero nas želijo odvrniti od stvarnih težav, ki se že kažejo na obzorju in ki bodo nepovratno spremenile našo družbo.
Polovica delovnih mest, ki jih poznamo danes, v roku petih let ne bo več obstajala. Ste pripravljeni na to – ali pa morda še vedno naivno mislite, da prav vašega ne bo med njimi?
Že zdaj izginevajo celotne panoge, saj jih je pogoltnil splet. Podjetja se zapirajo, ker ne morejo dokončati proizvodnje, saj jim manjka kak delček, brez katerega je njihov izdelek neuporaben.
Tudi teh novic morda že kmalu ne bo več, saj tudi pri nabavi papirja in servisiranju tiskarskih strojev prihaja do vse večjih zapletov.
Dobavne verige se iz dneva v dan vse bolj trgajo – skorajda ni panoge, ki bi bila na to imuna.
Obetajo se težave z energenti, inflacija, različna pomanjkanja. To so teme, s katerimi bi se morali ukvarjati. To so izzivi, ki zahtevajo, da vsi strnemo vrste – cepljeni, necepljeni, prebolevniki, levi, desni, črni, rdeči … Premalo nas je, da bi si lahko privoščili nove delitve. Vsakdo, ki tega ne vidi, prispeva k skupnemu propadu.
Vsi skupaj bomo morali vrniti tistih 20.000 evrov, kolikor trenutno znaša dolg slehernega prebivalca Slovenije, zato ni vseeno, komu damo pooblastilo, da v našem imenu podpisuje nove dolgove.
Vseeno je, ali ste cepljeni ali ne, če jutri zaradi raka, zloma ali kapi ne boste mogli priti do zdravnika.
Vseeno, je ali ste cepljeni ali ne, če sedite v mrzlem stanovanju, ker ne morete plačati dragih položnic za elektriko.
Vseeno je, ali ste cepljeni ali ne, če nimate hrane zase in za svojo družino.
Vseeno je, v kolikšni meri obvladate samooskrbo, če že jutri ne boste mogli kupiti semen.
Sistem očitno ne bo znal rešiti teh težav. Ko se bomo zbudili v obljubljenih novih časih, bomo ugotovili, da je globalizacija zgolj pobrala plen, nas pa pustila na ruševinah.
Prej ko bomo dojeli, da si bomo morali pomagati sami, lažje bo. Vse, kar smo v nekaj desetletjih udobja in potrošništva pozabili, bo treba obnoviti, se znova naučiti ter se opolnomočiti – in preživeti.
Vsi se zavedamo, da je najboljši čas, da se tega lotimo, že dolgo za nami. Drugi najboljši čas je – danes!
Celotno številko december21/januar22 lahko preberete v PDF obliki v Arhivu tiskanih novic.
