Kovček krem ali poln rezervoar vitamina D?

129
ženska v kopalkah ob bazenu poleti s kremami za sončenje, woman in swimsuite at the pool in summer using sunscreen lotions and creams

Pomembnost vitamina D se je še enkrat več potrdila v obdobju epidemije covida-19. V nekaterih bolnišnicah so marsikomu prav z njim rešili življenje! Bomo torej še naprej bežali pred soncem? 

Vsaj poleti uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D res ni potrebno. Sonce naše zaloge zagotovo napolni – če mu le dovolimo. Zaplete pa se prav pri tem: štirinajst dni celodnevnega praženja na soncu ne napolni shrambe za prav dolgo, lahko pa pusti dolgoročne posledice. Kako torej ravnati, da bo volk sit in koza cela?

Ali SI LAHKO nasončimo preveč vitamina D?

Ko je govor o dopolnilih, se nam to zlahka zgodi! Pri sončenju je drugače. Četudi boste na soncu predolgo, bo telo z lastnimi mehanizmi preprečilo čezmerno tvorbo vitamina D. Zato naj nezaščiteno izpostavljanje soncu ne traja dlje kot 15 do 20 minut. To je dovolj, da v koži nastane zadostna mera vitamina D. Seveda ob pravi uri dneva, ko je sonce najvišje! In pod pogojem, da je kar se da veliko kože odkrite in nezaščitene. Zatem se velja umakniti s sonca oziroma se ustrezno zaščititi pred škodljivim sevanjem.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Na to vprašanje preprosto ni odgovora, pod katerega bi se lahko podpisali. Smernice so zelo različne, povrhu jih pogosto spreminjajo. Razpon je resnično velik, od 600 enot, ki so uradno priporočena meja, do protokola dr. Coimbra, ki govori o 10.000 enotah (pod zdravniškim nadzorom tudi precej več). S takšnimi odmerki je dr. Coimbra pomagal svojim pacientom z multiplo sklerozo in s številnimi drugimi avtoimunskimi obolenji.

Sončenje je zagotovo način, kako doseči, da bo v telesu ravno prav tega vitamina – čeprav ne poznamo točne številke. Znano pa je, da je porast številnih sodobnih kroničnih obolenj v določeni meri posledica razširjenega pomanjkanja vitamina D. Epidemiološke raziskave razkrivajo, da so višje serumske vrednosti vitamina D in/ali večja izpostavljenost sončnim žarkom povezane z manjšo stopnjo obolevanja za rakom dojke, jajčnikov, prostate in debelega črevesja. Tudi multipla skleroza se pogosteje pojavlja v populaciji, podhranjeni z vitaminom D. 

Vitamin D je eden od najpomembnejših med vitamini, saj ureja hormonske ravni, povečuje imunsko moč, pospešuje sposobnost regeneracije, deluje protirakavo, preprečuje osteoporozo, prispeva k razkisanju telesa in pospešuje proizvodnjo energije. Zato ne preseneča, da tako zelo hlepimo po njem. Če v sončnih mesecih, vse od marca do septembra, zanj ne najdemo 15 minut časa na dan, že jeseni podležemo prvim virozam! 

Bo šla polovica plače samo za kreme?

Ob vseh svarilih o škodljivosti sončnih žarkov ne preseneča, da niti poleti ne napolnimo zalog vitamina D. Dermatologi in proizvajalci sredstev za zaščito pred soncem namreč priporočajo tolikšne količine zaščitnih sredstev, da je to preprosto nemogoče doseči, saj visoki faktorji v tovrstnih kremah preprečujejo tvorbo vitamina D!

Po priporočilih dermatologov za enkraten nanos po vsem telesu potrebujemo vsaj 30 mililitrov kreme (če želimo doseči zaščito, navedeno na embalaži). V isti sapi pravijo, da je treba nanos obnoviti vsaki dve do tri ure, predvsem pa po vsakem kopanju. Če upoštevamo, da je v ovojnini 100 mililitrov kreme, smo hitro pri eni kremi na osebo na dan, kar pomeni, da naj bi štiričlanska družina v tednu dni bivanja na morju porabila kar 28 krem (no, nekaj manj, saj so otroci manjši). Zdaj pa resno: koliko kreme vam je ostalo od lani? Od tiste ene, dveh ali treh? 

Koliko hormonskih motilcev je preveč?

Pri tako vestnem »maziljenju« seveda v resnici ni nepomembno, kaj bo koža vpijala. Številni kemični filtri namreč delujejo kot motilci hormonov (etilheksil metoksicinamat, homosalat, benzofenon, oktokrilen …). Če so tem dodani še podobno delujoči konzervansi (propilparaben, butilparaben …), je delovanje hormonov še dodatno moteno. Na to opozarjajo številne potrošniške organizacije, tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Ameriška Delovna skupina za okolje (EWG) je v letošnjem poročilu odobrila samo četrtino od krem, ki so jih pregledali. 

Varnejša izbira je certificirana organska kozmetika, ki v svojih izdelkih za zaščito pred soncem uporablja izključno mineralne filtre (cinkov oksid, titanov dioksid). Pazite, da niso nanovelikosti (četudi se v tem primeru izognemo belkastemu lesku), kajti tako drobni delci se lažje prebijejo skozi kožo, zlasti če je mestoma poškodovana. Ker filtra ostajata na koži, veljata za zelo varno izbiro. Na embalaži ekološko certificiranih izdelkov morajo biti nanodelci obvezno označeni, kar za konvencionalne izdelke ne velja!

Ko izbirate poletno »kozmetiko«, se pogled na sestavo še kako izplača. V kakovostnih kremah boste našli tudi druge koristne sestavine, ki delujejo antioksidativno, kožo hranijo in izdatno vlažijo, blažijo vnetja … Aloja vera, sezamovo in druga dragocena rastlinska olja (karanja, ogrščica, oljka) na vrhu sestavin so že znak, da imate v rokah izdelek, ki mu lahko zaupate.

Bi šlo tudi brez kreme?

Le kdo bi bil pripravljen odšteti polovico plače za kovček sončnih krem! Če smo na soncu samo zjutraj in pozno popoldan, smo lahko tudi nezaščiteni, še posebno, če poletni dopust ne pomeni našega prvega letošnjega stika s soncem. Vselej pa je na voljo tudi mehanska zaščita, torej oblačila, klobuk in sončna očala. Ne pozabimo niti na gosto senco. V urah, ko je sonce najvišje, navadno kuhamo, počivamo, igramo družabne igre. Če smo na prostem in se ne kopamo, bo najbrž dovolj zgolj en nanos kreme na izpostavljenih delih kože.

Vsekakor pa lahko ob pomoči aplikacije preverite tudi UV-indeks – kadar je višji od 3, kožo vsekakor zaščitite.

Prejšnji članekPrehranske vlaknine so vir življenja na krožniku
Naslednji članekStres in izčrpanost lahko »odpihnemo« z adaptogeni
Sabina Topolovec je urednica spletnih tedenskih novic Zazdravje.net, avtorica številnih prispevkov, soavtorica več knjig, med drugim tudi trilogije o začimbah Ščepec in avtorica knjige Zdravilna moč začimb za otroke. Posebej jo zanimata področji zdravja otrok in priprave zdravih obrokov. O teh in drugih temah predava in vodi delavnice v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. V projektu sodeluje od leta 2009.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj