Plin in drva krivi za vse?

    772

    Nacionalni inštitut za javno zdravje RS nas z objavami v številnih medijih svari pred vplivom kurjenja lesne biomase na zdravje. Kot navajajo, naj bi škodovala našim dihalom, pospeševala nastanek astme, povzročala naj bi tudi spremembe v krvi in na ožilju, krvne strdke, infarkt, nevrološke bolezni, demenco in celo sladkorno bolezen. Za povrh pa je še rakotvorna.

    In smo našli krivca za domala vse zdravstvene težave!

    Vzporedno poteka kampanja proti uporabi plina. Še enega strupa, ki je z nami že stoletja, vendar so šele zdaj, natanko v trenutku, ko ni več poceni ruskega, ugotovili, da je zelo nevaren.

    Tisti, ki nismo od včeraj, znamo prepoznati agitprop kampanjo – in ta demonizacija lesa in plina je zagotovo ena od primitivnejših in bolj žaljivih za našo inteligenco.

    Če je odgovornim toliko mar za naša dihala, bi pričakovali, da bodo najprej uredili težave s sežigalnicami in cementarnami, ki se vlečejo že desetletja. Če jih tako zelo skrbi rakotvornost, pa bi pričakovali, da bodo najprej vzeli pod drobnogled pesticide, uporabo težkih kovin v industrijski pridelavi hrane, neregulirana sevanja novih tehnologij … Kje je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja RS, ko gre za čedalje več ostankov pesticidov v vodi, ki jo pije prebivalstvo?

    Vsaka snov zagotovo prinaša nekatera tveganja, celo sprehod je lahko nevaren za zdravje, ležanje pred televizijskim zaslonom pa je znanstveno dokazano po škodljivih posledicah za limfni sistem enak kajenju. Kot vidite, sploh ni problem iz česar koli narediti dramo.

    Zanimivo je, zakaj prav zdaj. In zakaj sta tarči prav energenta, ki prebivalstvu zagotavljata neodvisnost od električnega omrežja.

    Smo pripravljeni na električni mrk?

    Mar ne bi v času negotovosti, ki se bo v naslednjih letih zgolj še stopnjevala, že zaradi nacionalne varnosti raje poskrbeli, da bi imela vsaka hiša tudi alternativni vir energije za ogrevanje in kuhanje? Mar ne bi zdaj, ko želimo prihraniti porabo, raje na veliko promovirali plin, da ne bomo za kuhanje čakali nočne ure, v katerih bo elektrika nekoliko cenejša?

    Ko prebiramo, da je v Ukrajini ogroženih tisoč mest, ker so ostala brez elektrike, lahko samo upamo, da imajo vsaj nekaj malega drv in plina. Ko opazujemo, kako lahko ena sama snežna fronta zaustavi promet in ohromi elektrodistribucijo v državah po vsej Evropi, bi pričakovali, da bo država naredila vse, da ne bomo tako usodno odvisni od elektrike.

    Avstrijska ministrica je pred časom izjavila, da »sploh ni vprašanje, ali bo v Evropi nastopil električni mrk – vprašanje je le, kdaj«. Zato Avstrijci že »trenirajo«, kako bodo delovali v primeru obsežnega padca električnega omrežja, Nemci pa prebivalstvu svetujejo, naj poskrbi za zaloge in možnost preživetja v izrednih situacijah.

    Videli smo, da je elektrodistribucijski sistem tudi lahek plen hekerjev. Ni nujno, da v Zemljo trči meteor ali da pride do sončnega izbruha – električna mreža lahko zaniha tudi zaradi manjših pripetljajev. Tako denimo v ZDA prihaja do velikih izpadov električne energije vsakič, ko temperatura preveč poskoči ali pade, saj ljudje takrat nekontrolirano uporabljajo hladilne/ogrevalne naprave in s tem preobremenjujejo sistem.

    Ogenj nima alternative

    Navkljub delcem, ki utegnejo dražiti naše sluznice, ima ogenj tudi številne blagodejne učinke, ki jih ne gre spregledati. Vsakdo pozna razliko med pico, pripravljeno v krušni peči, in tisto, ki so mu jo spekli v električni pečici. Čarobnost okusa izvira in vrste toplote. Na Vzhodu vedo povedati, da lahko le ogenj dvigne energijo hrane, elektrika pa ji jo odvzema. Tudi ko gre za gretje, vemo, da ogenj deluje na telo povsem drugače kot toplota iz radiatorjev ali talnega gretja. Ogenj poleg toplote daje tudi toplino. Antropozofska medicina je zelo natančno preučila vplive ognja na človeško telo in ugotovila, da je prav ogenj tisti, ki najbolj blagodejno deluje na našo presnovo.

    V čigavem interesu je, da prenehamo uporabljati les in plin?

    Zagotovo ne v interesu ljudi. V deželi, ki se zarašča, je les najbolj lokalen in najdostopnejši energent. Nobene drage infrastrukture ne zahteva. Zaradi njega ne bo treba z velikimi energetskimi investicijskimi projekti zadolžiti še naših vnukov.

    Skratka, velika hiba lesa je v tem, da z njim – razen kmeta, ki ga prodaja – ne služi ne energetski sektor in ne država. Pri lesu vam ne morejo izstaviti računa za priključno moč, stroške vzdrževanja infrastrukture, takse … Celo takse na CO2 vam ne morejo zaračunati, saj je les CO2 nevtralen! Še pred nekaj leti, pred strateško demonizacijo lesa, ste po vseh izračunih okoljskega odtisa imeli najmanjši odtis, če ste obkrožili, da uporabljate plin ali les.

    Tudi plin, četudi ne gre za lokalni vir, ima prednosti decentralizacije. Plinsko jeklenko lahko prinesete kamor koli in jo uporabljate kadar koli. Ste vedeli, da je to edini energent, ki ga je mogoče shraniti za skoraj večno? Zaloge goriva imajo zelo omejen rok uporabe, plin pa ne. Polna plinska jeklenka vam lahko tudi čez deset let zagotovi topel obrok, zato je odličen alternativni energent in pomemben steber neodvisnosti od energetske infrastrukture.

    Če nam bodo nove nevidne davke na energente obračunavali predvsem kot obračun instalirane moči in priključnin na infrastrukturo, je že zdaj povsem jasno: več elektrike porabimo, večji delež nevidnega davka na ta energent plačujemo.


    Preberite tudi:
    Ogenj daje več kot le toploto!
    Preteklost nas prehiteva
    Se Evropa vrača v srednji vek?

    Prejšnji članekUpad energije oziroma utrujenost po obroku?
    Naslednji članekHrana kot programska oprema?
    Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj