Očitno večina ljudi ne razume, za kaj gre.
»Pa kaj? Če ne bo goriva, se bomo pač nekoliko več vozili s kolesi.« Drži.
»Dihali bomo bolj svež zrak.« Če bo za dva milijona ljudi kot edini energent na voljo les, je ta trditev precej vprašljiva.
»Jedli bomo bolj zdravo hrano.« Tudi ta trditev drži, vendar le, če jo boste sploh imeli.
»Živeli bomo bolj romantično, zvečer bomo posedali ob ognju in svečah.« Tudi to ne bo tako preprosto.
Ali denar od energentov poganja vojno? Zelo verjetno. Nobenega dvoma pa ni, da nafta, plin in premog poganjajo naš življenjski slog in to, čemur pravimo razvita Evropa.
Goriva ne poganjajo le naših avtomobilov in toplarn. Kot so nekateri naposled ugotovili, na njih v celoti sloni tudi intenzivno kmetijstvo. Brez umetnih gnojil (derivati nafte, katerih proizvodnja je energijsko zelo zahtevna) se bodo donosi prepolovili. Vsa kmetijska mehanizacija bo brez goriv povsem neuporabna.
Če odmislimo še elektriko, bodo roboti, ki molzejo krave, tekoči trakovi, po katerih se hranijo živali, vsa visoka tehnologija, ki uravnava rastlinjake in hidroponske sisteme, le še kupi neuporabnega starega železja.
Brez nafte ni plastike. Ne veste, zakaj? Ker so surovine, ki so potrebne za izdelavo plastike, naftni derivati. Brez plastike pa ni trajnih živilskih izdelkov.
Brez ogromne porabe energentov se bo ustavila tudi papirna industrija – drugi steber embalažne industrije, ki omogoča masovno predelavo živil in dolge roke uporabe.
Tretji steber embalaže – aluminij – že miruje, saj je predelava aluminija energijsko najbolj potratna panoga. Naše tovarne aluminij raje kupujejo, kot da bi ga predelovale.
Če bi iz omare vrgli vsa oblačila iz tkanin, ki vsebujejo naftne derivate, bi bili bolj ali manj goli in bosi.
Brez energije večina hladilnic ne bo več imela ekonomske osnove za obstoj. Hranjenje letine sadja in zelenjave, da je torej na trgu vsak dan v letu, je v resnici potratna strategija, od katere se bomo verjetno morali posloviti. Enako velja za naše zamrzovalne skrinje – že pri prvih omejitvah uporabe električne energije bodo postale neuporabne.
In če morda še ne veste: tudi voda za to, da pride v stanovanje in straniščno školjko, potrebuje energijo.
Romantika pod svečami!?
Ste vedeli, da sveč ne izdelujejo iz voska, temveč iz parafina in umetnih snovi, ki so naftni derivati? Enako velja za detergente, zato tisti z daljšim spominom že vemo, da ima pomanjkanje nafte za posledico tudi pomanjkanje raznovrstnih čistilnih in kozmetičnih sredstev. Za nameček je večina detergentov, namenjenih pranju in pomivanju v strojih, povsem neuporabnih ali celo nevarnih, če želite z njimi oblačila ali posodo oprati ročno.
Vsaka izključitev elektrike bo v celoti resetirala pametne hiše in avtomatiko, ki smo ji prepustili opravljanje različnih funkcij. Semaforji? Klimatske naprave? Prezračevalni sistemi? Internet? Vse to poganja elektrika, ki jo že kmalu utegne zelo primanjkovati.
Ali počasi razumete, kaj pomeni energijska revščina, ki je pred vrati?
Samooskrbe nam ne bodo zagotovili drugi
Te dni mi nenehno zvonijo telefoni. Stranke in ljudske liste vabijo k sodelovanju, obenem pa kar tekmujejo, kdo bo iz naših objav in knjig prepisal več lepih misli o samooskrbi. Daleč od tega, da si želimo prilastiti idejo samooskrbe, ne morem pa mimo dejstva, da zdaj s to besedo mahajo tudi takšni, ki v njej vidijo zgolj možnost za pridobitev kakega dodatnega glasu več, v resnici pa sploh ne vedo, za kaj gre.
Naši intelektualci in agronomski strokovnjaki še vedno menijo, da bodo samooskrbo povečali z digitalizacijo in računalniškim opismenjevanjem kmetov. Vsi se potegujejo za evropska sredstva, s katerimi bi izdelovali aplikacije, razvijali nove programe, programirali drone, raziskovali, merili …
Tudi »ljudska baza« samooskrbo večinoma razume kot »izvolili bomo politika, ki se bo potrudil, da bomo samooskrbni, mi pa bomo namesto ukrajinske za kak cent več kupovali slovensko pšenico in morda dvakrat na mesec obiskali lokalno tržnico«.
Tudi taki dobronamerneži me kličejo in sprašujejo: »Za koga naj glasujem, da nam bo uredil kmetijstvo in zdravstvo?« Ko jim razložim, da tega ne bo zmogel noben minister, niso prav nič veseli.
»Saj ne bo tako črno,« mi rečejo.
Ko jih vprašam, na osnovi česa tako sklepajo, slišim cvetke, kot so:
»Res bi bilo preveč hudo, če bi se to zgodilo, zato se zagotovo ne bo.«
»Doslej nam je še vse uspelo rešiti, torej bomo tudi to.«
»To je samo predvolilna drama, po volitvah se bo vse umirilo.«
Večina ljudi še vedno noče videti, da se nismo znašli v nekakšni naključni situaciji. Da je ni zakuhal kak politik, ki se mu je zmešalo, končala pa se bo, ko bomo tega »zmešanca« spametovali.
Enako kot sledenje patentom omogoča forenzično rekonstrukcijo celotnega poteka kovidne krize, ki se je pripravljala več let pred izbruhom, velja tudi za zdajšnje dogajanje, ki je samo veliki finale dolgoletnega načrtovanja. Ne bom porabljala besed za razlago ozadja. Prav vseeno je, katera teorija je pravilna. Dejstvo je, da se bomo srečali z izzivi, pred kakršnimi se ta generacija še ni znašla – in da bomo v tej godlji v veliki meri prepuščeni zgolj sebi.
Država bo sicer poskrbela za izvajalce načrta, ki bodo – če bodo pridni in pripravljeni delati »po pravilih« – deležni nekaj kruha in iger. Če niste v tej skupini in če ne nameravate služiti kruha s prodajo telesa, duha in lastne vesti, zavihajte rokave. Izbire ne bodo preproste. Dejansko bodo z vsakim dnem radikalnejše.
Dejstva in obljube:
Uvažamo kar 80 odstotkov živil!
Skoraj vsa nafta in plin v Slovenijo prideta iz Rusije, vlada pa obljublja, da ste lahko mirni, saj vam bodo jeseni dali nove vavčerje, če bo to potrebno. Ne vem le, ali zato, da jih bomo pojedli – ali da jih bomo uporabili kot kurjavo?
Želite vzeti svojo prehransko oskrbo v svoje roke? Oglejte si priročnik Samooskrba v praksi.
