Zakaj jemo vse več, celice pa vse bolj stradajo?

395
Taste food. Meals that cater to every taste. Delicious Food. Sexy Male Model with Foods. Overeating. Binge eating. Eating junk food. Funny man eating in the restaurant. Sexy man eat taste food

Prebivalstvo je zaradi čedalje bolj osiromašene zemlje in novih tehnologij pridelave hrane (hidroponika, aeroponika) čedalje bolj podhranjeno, ko gre za kakovostna in predvsem naravna mikrohranila, ki so nujna za naše zdravje.

Kam so šla vsa hranila, ki jih z namakanjem in intenzivnim gnojenjem spiramo iz tal? Odgovor se glasi: v morje! Zato minerale, ki jih ni več na kopnem, najdemo v morskih algah – v najboljši zelenjavi, ki pa raste pod morsko gladino.

Zaradi vse pozornosti in velikega pompa v zvezi z uporabo morskih alg bi človek pomislil, da so morske alge pravkar odkriti čudež. To seveda ne drži. Morske alge so že stoletja v rabi zaradi njihovih koristi za človekovo zdravje. Če nam je bila včasih na voljo polnovredna zelenjava, je zdaj položaj popolnoma drugačen. Številne raziskave ugotavljajo, da skoraj ni več mikroelementa, s katerim bi bilo naše telo dobro založeno. Zato je možnost, da že zgolj s ščepcem alg na dan napolnimo telo s številnimi mikroelementi, dandanes še kako dobrodošla.

Zakaj sploh potrebujemo mikrohranila?

V nasprotju z makrohranili (beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati), ki so gorivo za naše telo, so mikrohranila katalizatorji tisočerih vsakodnevnih procesov, ki nas varujejo, razstrupljajo, pripomorejo pri presnovi, rasti in obnovi, predvsem pa uravnotežujejo prehranski profil naše dnevno izbrane hrane.

Žal mikrohranil ne proizvajamo sami, poleg tega jih ne moremo shranjevati daljši čas. Prav zato je nadvse pomembno vsakodnevno oskrbovanje z njimi. To še posebno velja, kadar smo izpostavljeni večjim naporom, saj takrat telo porablja več raznovrstnih snovi, potrebnih za obnovo in delovanje imunskega sistema.

Mikrohranila v našem telesu prevzamejo receptorji, ki so zadolženi za to, da celice pravilno odpirajo in zapirajo svoja vrata, da sprejemajo hrano in izločajo odpadke. Če receptorji stavkajo, celice trpijo. Čeprav jih potrebujemo le kak gram na dan, mikrohranila dirigirajo celotni presnovi. K sreči lahko večina ljudi dnevne potrebe po mikrohranilih zadovolji že z enim gramom morskih alg. Zlasti ko gre za jod, ki ga je v prehrani vse manj, so alge najboljši vir.

Morskim algam pravimo tudi osnovno živilo, saj sta njihov prehranski profil in ravnovesje, ki ga dosežemo z njihovim uživanjem, osnova za naše zdravje. Za to, da telo dobi dovolj hranil, je pomembnejša njihova kakovost kot pa količina. Z izborom živila s popolnim prehranskim profilom izboljšamo prehrano ne glede na to, kakšni dieti sledimo in v katerem življenjskem obdobju smo. Morske alge pridejo do izraza celo pri najbolj zapletenih oblikah prehranjevanja (pogoste alergije, intoleranca na posamezna živila, diete pri ljudeh s posebnimi potrebami). Vsebujejo namreč veliko hranilnih snovi, ki bi jih sicer lahko dobili tudi s prehrano, vendar bi morali za enako količino teh snovi zaužiti veliko več živil.

Alge vsebujejo vitamin E z vsemi njegovimi izomeri, omega maščobne kisline, DHA in EPA ter vitamin B12, ki jih sicer dobimo zgolj z uživanjem živil živalskega izvora. Nadvse pomemben je mineral jod s kofaktorji, ki uravnavajo presnovo in pomagajo ščitnici. Pomembni so tudi železo in aminokisline, ki jih sicer dobimo z uživanjem mesa. Morske alge so prvinska hrana, ki je v številnih pogledih čisto nasprotje kopenske hrane. Najboljše vrste morskih alg rastejo v najhladnejših morjih, v najmanj prijaznih podnebnih razmerah na Zemlji. Prav zaradi takšnega naravnega okolja, torej oceana, se njihov prehranski profil tako zelo razlikuje od prehranskega profila kopenskih rastlin – vsebujejo številne mikroelemente v sledovih. Poleg tega rast alg ne ogroža našega planeta, saj ne onesnažujejo ne tal, ne vode, ne zraka.

Tveganja

Zaradi izredno široke in dragocene sestave morskih alg je izredno pomembno, da so tiste, ki so namenjene prehrani človeka, ves čas pod drobnogledom ter podvržene strogim pregledom in analizam akreditiranih neodvisnih laboratorijev. Žal ni vedno tako. Trg je preplavljen z izdelki neznanega porekla in nepreverjene sestave.

Je alge mogoče pridelovati biodinamično?

Seagreens® je odličen primer dobre prakse, ki pripelje do vrhunskega rezultate.

Projekt Seagreens® so začeli na Norveškem. Pri žetvi porežejo zgolj zgornji del alg, s čimer se izognejo rakom in drugim prebivalcem morskega dna. Da ohranijo celovitost hranil, jih začnejo sušiti že nekaj ur po žetvi.

Nadaljevali so z razvojem novih metod in tehnologij. Leta 2009 so vzpostavili prvo tovrstno proizvodnjo na Škotskem, zdaj pa alge Seagreens® pridobivajo tudi na Irskem in Islandiji. To je vodilo k nadaljnjemu razvoju: skupaj z Biodinamičnim združenjem so zasnovali prvi proizvodni standard za morske alge, namenjene prehrani ljudi. Vpeljan je bil leta 2016 – pod imenom Nutritious Food Seaweed quality assurance scheme and standard (NFS) – in zagotavlja popolno preglednost. Ne samo, da mora prehranski profil izpolnjevati strogo določene pogoje, potrošnikom morajo biti na prodajnih mestih alge na voljo skupaj s certifikatom NFS. To omogoča uporabo Seagreens® v vseh starostnih skupinah. Cilj podjetja je zagotavljati najvišjo kakovost. Prihodnost podjetja je v krepitvi znanja o uporabi morskih alg v skupnosti potrošnikov in trgovcev na drobno. Seagreens® je na vseh celinah postal sinonim za kakovost morskih alg.


Preberite tudi:
Morske alge – pot do 60 mineralov
Koliko nas hrana zares nahrani, če naše telo ne vsrka hranil?
Bo spet zmanjkalo joda?

Prejšnji članekZdravilne moči svetlobe
Naslednji članekKadmij: nevidna nevarnost

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj