Dejstvo je, da smo ljudje razmišljujoča bitja. Osnova za našo sposobnost razmišljanja pa so prepleteni nevroni v možganski skorji, kjer se dogajajo najzapletenejši procesi možganskega delovanja. Povezave med nevroni nam omogočajo pomnjenje, razmišljanje, načrtovanje, sanjanje, govorjenje, ustvarjanje in še bi lahko naštevali. Vse te funkcije možganov na kratko imenujemo kognitivne sposobnosti. Žal pa se v sodobnem času pojavlja tudi bolezen, ki vpliva na vse te kognitivne sposobnosti – demenca.
Demenca je bolezen, ki ima močan vpliv na življenje človeka, ki ga prizadene. Zato je toliko bolj pomembno, da tekom našega življenja dobro skrbimo za preventivo pred razvojem demence.
Kako poskrbeti za ohranjanje odličnih kognitivnih sposobnosti
Brez dobrih kognitivnih sposobnosti v današnjem času zelo težko dosežemo karkoli. Naše kognitivne sposobnosti so stalno na preizkušnji, stalno v pripravljenosti za opravljanje novih delovnih izzivov, raziskovanje problemov in za iskanje kreativnih rešitev. To terja ogromno naše energije, ki pa jo je treba telesu oz. možganom zagotoviti. Dokazano je, da možgani porabijo približno 20–25 % celotnih dnevnih energijskih zalog, ki jih potrebujemo za optimalno delovanje človeškega telesa. 
To pomeni, da so možgani močno odvisni od naših prehranjevalnih navad. Zdravo in raznoliko prehranjevanje je ključnega pomena za ohranjanje zdravih možganov, najpomembnejša hranila pa so:
- Maščobne kisline omega-3: zdrave maščobe so super hrana za naše možgane. So ključen gradnik vseh telesnih celic in prispevajo k zmanjševanju vnetij v telesu. Najpomembnejša maščobna kislina omega-3 za možgane je DHK – dokozaheksaenojska kislina, ki je eden od najpomembnejših gradnikov možganskih živčnih celic. Glavni vir maščobnih kislin omega-3 so mastne morske ribe (sardela, skuša, orada, brancin, losos), morski rakci, semena (lanena, čija) in oreščki (oreh).
- Prehranske vlaknine: vlaknine v naši prehrani so glavno hranilo za uravnotežen in zdrav črevesni mikrobiom. Črevesni mikrobiom sestavlja raznolika skupnost črevesnih mikroorganizmov, ki imajo pomembno funkcijo tvorjenja različnih hormonov ali živčnih prenašalcev, ki vplivajo na delovanje naših možganov. Črevesni mikrobiom je ključen tudi za tvorjenje hormona ugodja – serotonina, ki omogoča jasno razmišljanje in dobro počutje. Sposobnost mirnih odzivov na stresne situacije je v veliki meri odvisna od bakterijskega tvorjenja živčnega prenašalca GABA. Poleg tega živčni prenašalec GABA in serotonin dobrodejno vplivata tudi na spanec, ki je ključen za optimalno delovanje možganov.
- NADH: NADH je eden najpomembnejših telesnih koencimov, imenujemo ga koencim Q1. Je ključnega pomena za tvorjenje celične energije v telesnih celicah, sodeluje pri najpomembnejših presnovnih procesih in ima zelo močen antioksidativni potencial. Za NADH je bilo dokazano, da prispeva k zaščiti možganskih celic, preprečuje vnetna stanja in zmanjšuje verjetnost razvoja možganskih ali živčnih bolezni, kot je npr. demenca.
- Voda: Voda predstavlja kar 75 % celotne sestave možganov, zato je zadostno uživanje vode ključnega pomena za delovanje naših možganov. Dehidracija lahko povzroči “možgansko meglo”, ki vpliva na spomin ter sposobnost jasnega razmišljanja. Vedno imejte pri roki steklenico vode in jo pijte skozi ves dan, da ohranite svoje misli žive in živahne! To je še posebej pomembno v poletnih mesecih, ko se potrebe po vodi še povečajo.
Lahko bi rekli, da gre sposobnost jasnega razmišljanja in dobrih kognitivnih sposobnosti dejansko skozi želodec, tako kot pri ljubezni.
Demenca in preventiva proti njej
Demenca je posledica bolezni možganov in ni del običajnega staranja. Z izrazom demenca opisujemo napredujoče in novonastalo bolezensko stanje, ki se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, govornega izražanja, presoje, vedenja, zaznavanja in čustvovanja, ki omejuje posameznikove dnevne aktivnosti. Ljudje z razvito demenco zato spadajo v posebej ranljivo skupino prebivalcev, ki potrebujejo pomoč druge osebe.
Demenca je posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov, ki se pri posamezniku razvijajo postopoma. K razvoju demence prispevajo različni dejavniki, kot so genetika, starost in življenjski slog. Čeprav ne moremo spremeniti svoje starosti ali genetike, imamo nekaj vpliva na izbiro življenjskega sloga, ki ima ključno vlogo pri preprečevanju ali upočasnjevanju pojava demence.
Na pojavnost demence lahko v veliki meri vplivamo z aktivnim življenjskim stilom in z našo prehrano, ki naj sledi načelu zmernosti in uravnoteženosti. To pomeni, da uživamo prehrano, ki vsebuje dovolj prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov, zdravih maščobnih kislin omega-3, fermentiranih izdelkov in hranil z antioksidativnimi lastnostmi (polifenoli, vitamini, minerali). Omenjena hranila v telesu ohranjajo zdravje in pomagajo pri obnovi možganskih in živčnih celic v telesu. Hkrati preprečujejo tudi razvoj raznih vnetij, ki posledično vplivajo na zdravje možganov.
Ohranite svoje možgane v vrhunski formi in se odločite za zdravju prijazen način življenja. Približno ena ura športne ali spiritualne aktivnosti na dan in izbira zdravih živil iz zakladnice domačega vrta in trgovskih polic – to je vse, kar možgani potrebujejo za jasne misli in odlične kognitivne sposobnosti, ki vam bodo lajšale vsakdan.
Zanimivost: V tujini so na voljo tudi specializirana laboratorijska testiranja, ki lahko napovejo, ali se demenca razvija tudi pri vas, in to že 10 ali več let pred pojavom simptomov! Če ne želite, da vas nekoč iznenada presenetijo prvi simptomi, se splača preveriti. Še bolje pa bo, če se odločite za spremembe in prilagoditve življenjskega stila in preventivno podporo možganom – obrestovalo se vam bo z ohranjanjem izvrstne kondicije možganov in splošno višjo vitalnostjo.
Preberite tudi:
Staranje – ga pospešujete ali upočasnjujete?
Naravne rešitve za obnovo možganov
Kako učinkovito zavreti staranje?
