Kako natrenirati možgane, da dlje časa ohranjajo zbranost?

Ste morda kdaj brali o vajah za ohranjanje zbranosti ali jih celo že izvajali? Za vse, ki tega še niste poskusili, smo zbrali nekaj preprostih nasvetov, kako sposobnost za ohranjanje zbranosti dvigniti na višjo raven in jo tam čim dlje zadržati. Ohranjanje zbranosti vam bo pomagalo pri uspešnosti in večji delovni storilnosti.

Kaj vas naučijo vaje za ohranjanje zbranosti?

  1. Učinkovitega načrtovanja delovnih procesov pri reševanju delovnih situacij.
  2. Hitrejšega prepoznavanja prednostnih nalog.
  3. Veščin, kako ignorirati zunanje moteče dejavnike.
  4. Delovne samozavesti.
  5. Lažjega obvladovanja stresnih situacij.

Vaje za ohranjanje zbranosti se bodo sprva zdele preproste, toda po kratki začetni stopnji sledijo trenutki, ki od vas zahtevajo kar nekaj miselne pozornosti.

Vsi ste že slišali rek: »Vaja dela mojstra, mojster dela vaje!« Trening ohranjanja pozornosti je sinonim omenjene izjave. Za vas smo izbrali nekaj osnovnih vaj in opisali njihove koristi v življenju.

  1. Petminutna meditacija: Pri meditaciji je pomemben nadzor dihanja, ki je poglaviten pri spoprijemanju z različnimi čustvenimi situacijami, ki jih doživimo na delovnem mestu ali v šoli. Zaradi nadzora nad čustvi lažje ohranjamo pozornost pri opravljanju trenutne naloge.
  2. Trening telesne koordinacije: Disciplina ponavljajočega izvajanja pravilnih telesnih gibov zahteva veliko pozornosti. Telesni trening omogoča lažje ohranjanje pozornosti pri ponavljajočem se delu, pri katerem ne sme biti napak.
  3. Igra štetja: Preprosta je matematična igra, pri kateri od števila 100 odštevamo določeno število, na primer 3 (100, 97, 94, 91 …). Težji izziv pomeni odštevanje med določeno dejavnostjo, ko je poleg odštevanja treba misliti tudi na koordinacijo telesa (večopravilnost).

Ohranjanje zbranosti in možgani

Za ohranjanje zbranosti potrebujete dovolj spanca in raznoliko, hranilno bogato prehrano. Za zdrav razvoj in delovanje možganov so pomembna tri hranila, ki jih dobimo s prehrano ali prehranskimi dopolnili: maščobni kislini DHK in EPK omega 3 ter NADH.

Zadosten prehranski vnos maščobnih kislin omega 3 je nujen za normalno delovanje možganov in njihov optimalni razvoj. Predvsem maščobna kislina DHK omega 3 je pomembna za razvoj možganske sivine – predel, v katerem je največ živčnih celic v možganih in mesto, kjer se rodijo nove ideje. Študije dokazujejo, da je dodajanje maščobnih kislin omega 3 v prehrano povezano z izboljšanjem številnih duševnih stanj in miselne aktivnosti. To pomeni, da je zadosten vnos maščobnih kislin omega 3 povezan z boljšim delovanjem možganov, lažjim pomnjenjem informacij, daljšim časom ohranjanja pozornosti, pozitivno naravnanimi mislimi in še bi lahko naštevali.

Za dodatno podporo možganski aktivnosti je tukaj še NADH, ki podpira proizvodnjo celične energije ATP, ki je največ porabijo ravno možgani. Možgani potrebujejo zadostno količino energije, kar omogoča daljše ohranjanje pozornosti in boljše procesiranje informacij iz okolja.

Maščobne kisline omega 3 in NADH se pri delovanju dopolnjujejo in imajo sinergičen učinek na izboljšano delovanje možganov. Od tega ima korist predvsem delovna in študijsko aktivna populacija, ki je nenehno pod pritiskom ustvarjanja novih idej in izpolnjevanja študijskih ali delovnih obveznosti.


Preberite tudi:
Kdaj podpreti možgane otrok?
Vnetje možganov?!? Kaj, kje, kako, zakaj?
Kako konec poletja ponovno zagnati možgane?

Prejšnji članekOkradeni, pa tega niti ne opazite?
Naslednji članekČokolešnik brezgrešnik

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj