Kako konec poletja ponovno zagnati možgane?

Exhausted schooler girl suffering from doing homework, tired from studying at home, getting ready before exams, stressed with difficult task, reading book, using laptop. Home education, homeschooling

September 2021 – Pa so tudi letos poletne počitnice in dopusti minili, kot bi trenil! Pravijo, da vse, kar je lepo, hitro mine – a to še ne pomeni, da nas ne čaka spet kaj novega, lepega.

Ker smo se te dni vrnili v šolo in službo, je to obdobje sicer lahko stresno in nekoliko naporno, sploh tokrat, ko nam spet grozi nov val, poostreni ukrepi in je prihodnost dela in učenja spet precej nejasna. A sami lahko naredimo veliko za to, da nam bo lažje.

Včasih je lažje reči, kot storiti, ampak je vredno truda: poskusimo se čim manj obremenjevati, kaj in kako bo v prihodnje, ter živimo v danem trenutku. Stres namreč negativno vpliva na vse vidike našega zdravja, zato ga poskusimo čim bolj zmanjšati. Vsekakor bo to blagodejno vplivalo tudi na naše sposobnosti opravljanja dela, spomin, učenje in koncentracijo.

Možgane v veliki meri sestavljajo maščobne kisline omega-3

Da bodo možgani ob učenju in delu še bolje delali, lahko učinkovito pripomorejo omega-3 maščobne kisline – te namreč dokazano pozitivno vplivajo na delovanje možganov. Možgani so namreč v veliki meri sestavljeni prav iz omega-3 maščob, zato ni nič presenetljivega, da imajo te tako velik pomen zanje, za naš spomin in koncentracijo.

Te večkrat nenasičene maščobne kisline poleg naših možganov oskrbijo tudi naše srce in vid, žal pa je njihov vnos le s prehrano pri populaciji prenizek.

Priporočila za dnevni vnos omega-3 v EU so zelo nizka, med 250 in 500 mg dnevno, medtem ko so naši predniki uživali tudi med 5.000 in 6.000 mg dnevno. Številne študije potrjujejo terapevtske učinke vnosa omega-3 pri dnevnih odmerkih vsaj 2.000 mg za odrasle osebe. V deželah, kjer je vnos omega-3 preko 1.000 mg dnevno, opažajo celo bistveno nižji pojav civilizacijskih bolezni.

Študije kažejo, da uživanje zadostnostih količin kakovostnih omega-3 maščobnih kislin lahko občutno zniža zaplete ob Covid-19 in tudi zaplete pri cepljenju, predvsem pojav miokarditisa, zato so dandanes še toliko pomembnejše za nas.

Hrana za možgane

Za možgane lahko poskrbimo tudi s pravilno prehrano. Če želite imeti hitro delujoče možgančke, se raje izogibajte sladkarijam in mastnim slaščicam, obenem pa pazite tudi na obroke, polne ogljikovih hidratov – zato rižu, testeninam in krompirju dodajte še vir beljakovin (torej ribe, pusto meso, rastlinske beljakovine). Že malo beljakovin pomaga zmanjšati učinek ogljikovih hidratov na zaspanost možganov.

Možgani potrebujejo vodo

Možgane v veliki meri sestavlja tudi voda, zato ima na njihovo delovanje izjemen pomen. Na splošno velja, da naj bi odrasli zaužili 2–2,5 l vode na dan oziroma 1 decliliter na 3 kg telesne teže. Torej, če tehtate 80 kg, potrebujete 2,6 l vode dnevno, otrok s 30 kg pa potrebuje 1 l vode dnevno. Dnevi, ko ste bolj aktivni ali je bolj vroče, zahtevajo dodaten vnos tekočine (vode ali naravnih rehidracijskih napitkov). Previdni pa bodite s kavo in pravim čajem, saj delujeta diuretično, torej pospešujeta odvajanje vode iz telesa.

Telesna aktivnost za boljšo aktivnost možganov

Naše telo ni bilo ustvarjeno za večurno sedenje. Sprehod na svežem zraku bo pospešil dihanje in prekrvavitev ter s tem povečal preskrbo možganov s kisikom, za kar nam bodo zelo hvaležni.

Energija za možgane: NADH ali koencim Q1

Ena od snovi, ki ima velik vpliv na delovanje možganov, je tudi NADH. Imenujemo ga tudi koencim 1, gre pa za telesu lastno snov, ki odloča o tem, koliko energije, moči in vzdržljivosti bomo imeli. Ker je vse to povezano tudi z našimi možgani ter s koncentracijo in spominom, je NADH zelo pomemben tako za šolarje, dijake in študente, kot tudi za zaposlene.

Proces nastajanja NADH v telesu je precej kompleksen in odvisen od več dejavnikov, zato se lahko hitro zgodi, da nam tega koencima primanjkuje in ga je treba dodajati. Ker pa gre za občutljivo snov, se v primeru, da ni stabilizirana, večina razgradi in dopolnila v tem primeru ne učinkujejo. Podrobneje lahko o tem preberete v prispevku Kako do več energije za izpitno obdobje.

Pri uporabi NADH kot energijskega dodatka prehrani je najbolj navdušujoče to, da gre za zelo varno snov, ki nima negativnih stranskih učinkov, kot v primeru kave, energijskih pijač in drugih poživilnih sredstev.

Možganom pomagajo tudi eterična olja

Mnogo študij kaže, da imajo določena eterična olja velik vpliv na možgansko aktivnost, predvsem pri izboljšanju koncentracije in pozornosti, hitrosti procesiranja informacij in kapaciteti spomina. Obenem lahko zmanjšajo napetost in izboljšajo budnost. V primernih razmerjih in kombinacijah so lahko mešanice tudi bolj učinkovite od posameznih olj, je pa tukaj potrebnega nekaj znanja s področja aromaterapije. Na delovanje možganov pozitivno vplivajo predvsem eterično olje cimeta, poprove mete in rožmarina.

Naravnih rešitev za boljše delovanje naših možganov imamo torej dovolj. Katero boste uporabili prvo?

Več podrobnosti o naravnih poteh do zdravja in boljšega delovanja možganov lahko preberete v knjigi Kako ohraniti možgane.


Preberite tudi:
Ko možgani potrebujejo podmazovanje…
Ko so možgani žejni…
Omega 3 – za rešitev treh težav hkrati!

Prejšnji članekCink – menedžer notranje obrambe
Naslednji članekKmalu vnovično odločanje o Zakonu o nalezljivih boleznih

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj