Vnetje možganov?!? Kaj, kje, kako, zakaj?

Robótica, brain, electronics

Ali ste se kdaj zalotili z občutkom nejasnih misli, meglo v glavi (zmedenost, pozabljivost, pomanjkanje zbranosti), slabšo možgansko aktivnostjo ali možgansko utrujenostjo, ki se je pojavila po zaužitju posamezne hrane, v času telesnega sistemskega vnetja ali v času, ko ste bili izpostavljeni zunanjim škodljivim dejavnikom (kemikalije, toksini, onesnaževala)?

Če ste občutili enega ali več izmed teh simptomov, potem ste lahko trpeli za vnetjem možganov. Vnetje možganov je neboleča zdravstvena izkušnja, jo je pa treba zelo resno jemati, saj lahko zelo hitro vpliva na razvoj različnih možganskih degenerativnih obolenj, kot so demenca, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in ostale napake v delovanju možganov.

Zakaj in kako se sploh razvije vnetje možganov v naših telesih?

Možgani so zelo dobro zaščiten organ, vendar so tudi zelo ranljivi, ko pride do kakšnih kroničnih vnetnih reakcij kjerkoli po telesu. Vzroki za nastanek vnetij po telesu so lahko sindrom prepustnega črevesja (ang. Leaky gut), virusna ali bakterijska infekcija, slabo urejena avtoimuna bolezen (npr. diabetes) ipd.

Možgani imajo pred zunanjimi vplivi zelo dobro zaščito, razvili so celo nekakšen svoj imunski sistem, katerega glavni del je krvno-možganska pregrada. Krvno-možganska pregrada je selektivno prepustna pregrado, ki dovoljuje le prehajanje hranljivih snovi in odpadnih presnovkov, kar ohranja normalno delovanje možganskih celic.

Pod epitelijem (zunanja plast) krvno-možganske pregrade so prisotne celice mikroglije, katerih funkcija je varovanje možganov pred tujki v krvi, ki pridejo do možganov. Ti tujki so lahko virusni delci, vnetni citokini ali kakšni toksini, ki pridejo v kri skozi poškodovane prepustne črevesne celice.

Če osnovnega vnetnega stanja pravočasno ne saniramo, potem lahko daljša/kronična izpostavljenost vnetnim snovem vpliva tudi na delovanje obrambe krvno-možganske pregrade. Ko popusti obrambna funkcija celic mikroglije v krvno-možganski pregradi, potem se ta pregrada poruši in vnetne snovi dobijo prost prehod do možganskih celic, kjer potem povzročajo poškodbe na možganih.

Kaj povzroči razvoj simptomov možganskega vnetja?

Ko je krvno-možganska pregrada pod stalnim pritiskom vnetnih molekul iz krvnega obtoka, se funkcija delovanja imunskih celic krvno-možganske pregrade okrepi, to pa istočasno oslabi delovanje komunikacije med nevroni v možganih. To ustvarja simptome, kot so možganska megla, nižja mentalna hitrost in počasnejši refleksi.

Če obramba krvno-možganske pregrade popusti in pride do vnetja možganov, lahko to prekine proizvodnjo energije v nevronih, kar povzroči upad ohranjanja višjih možganskih funkcij, zaradi česar je težje brati, delati in/ali ohranjati zbranost daljše časovno obdobje. To lahko vodi na začetku v depresijo, ob daljši vnetni izpostavljenosti tudi do odmrtja nevronov in nevrodegenerativnih motenj v možganih.

Zdrav črevesni mikrobom je ključ do preventive pred razvojem vnetja možganov!

Skrb za uravnotežen in raznolik črevesni mikrobiom, hranilno bogato in raznoliko prehrano, skrb za urejeno zdravstveno stanje avtoimunih bolezni in telesna aktivnost so glavna preventiva pred razvojem vnetja možganov.

Če poskrbite za uravnoteženo prehrano in zadostno telesno aktivnost, potem ste na pravi poti do končnega uspeha.

Pri prehrani je potrebno zadostiti dnevnim potrebam po prehranskih vlakninah in polifenolih, ki so glavni vir hranil za zdravju koristne črevesne bakterije.

Nujno je tudi zadostno uživanje zdravih večkrat nenasičenih omega 3 maščobnih kislin (EPK in DHK), ki poskrbijo za optimalno sestavo celičnih membran vseh celic v telesu. Dokozaheksaenojska maščobna kislina (DHK) je za delovanje možganov najpomembnejša, saj je optimalno delovanje nevronskih celic v večji meri odvisno od njene razpoložljivosti.

Pri prehrani pa ne pozabite tudi na fermentirana živila kot odličen vir zdravju koristnih črevesnih mikroorganizmov, ki skrbijo za optimalno prebavo in zdrave črevesne celice.

Izogibajte pa se pretiravanju pri uživanju alkohola (zaradi strupenih presnovkov, ki vplivajo na delovanje možganov), enolični prehrani z malo sadja in zelenjave, povečani količini zdravju škodljivih maščob in sladkorja v prehrani, kar lahko povzroči težave s holesterolom in stanjem maščob v krvi.

Telesna aktivnost je v telesu pomembna za vzpostavljanje optimalne presnove hranil, poskrbi pa tudi za večjo prekrvavljenost telesa, tudi možganov. Če bodo možgani dobro prekrvavljeni, prehranjeni in preskrbljeni s kisikom, bo to izboljšalo vaše splošno počutje, miselno in delovno storilnost ter sposobnost ohranjanja zbranosti dlje časa.

Dobro je vedeti …

Stanje krvno-možganske pregrade se lahko z ustreznimi vedenjskimi vzorci tudi obnovi! Treba je poskrbeti za sposobnost uravnavanja stresa, ukrotiti morebitna črevesna vnetja, optimizirati prehrano (priporoča se mediteranska dieta) in si privoščiti dnevno sproščujočo telesno aktivnost.

Poskrbite za svoje možgane, male sive celice vam bodo hvaležne!


Preberite tudi:
Veliko pospravljanje možganov
Začinjena glava?
Kako disbioza vpliva na naš spomin?

V veliko pomoč pri skrbi za zdrave možgane vam je lahko tudi knjiga Kako ohraniti možgane.

Če imate raje video prikaze, pa vam priporočamo ogled spletne delavnice Naravne rešitve za hitrejše možgane in boljšo spolnost.

Prejšnji članekTestenine Batasta z domačo omako iz artičok, paradižnika in začimb
Naslednji članekEvropski dan trajnostnih skupnosti 2022

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj