Mame s kondicijo ameriških marincev?

Strong army soldier woman is hiting wooden board

Od kod vzeti dodatno drobtinico energije za preživetje še enega dneva »na fronti«?

Zdi se nam, da potrebujemo le še en odmerek sladkorja, da bomo lahko zdržale še ta jok, še to previjanje, še to utrujenost po neprespani noči. V resnici pa smo lačne in nam sladka živila pomagajo premostiti lakoto. Sprašujemo se, kdaj naj sploh kuhamo? In kje naj najdemo čas za pospravljanje?

Moj dojenček je spet spal samo dvajset minut

Jok? Ne … že spet?! Pa sem ravnokar pomislila, da bom šla lahko v miru na stranišče … Še enkrat uspavati … Morda pa bo potem odspal pol ure, morda celo uro, jaz pa se bom lahko oprhala – brez strahu, da bo spet zajokal. Sicer pa je pižama redno tudi moje dnevno oblačilo.

Včasih ne zaspi, ker je nemiren zaradi mojega nemira, zaradi skoraj histeričnega, nepriporočljivega stresanja. Toda kaj naj? Noče zaspati. Dojenje ne zaleže, duda tudi ne. Včasih zaleže šele zvok sušilnika za lase ali vožnja z avtom …

Kdaj bom zadihala?

Morda mi celo uspe nekaj malega pojesti in se spočiti, vendar bolj kot po čemer koli hlastam po psihičnem počitku. Da bi zadihala. Pogledujem na uro, kdaj bo pet popoldne, ko pride »odrešitev«, otrokov oče, in me vsaj malo razbremeni.

Ja, tako je bilo … in pri številnih je še vedno. Potrebovala sem kar nekaj »kilometrine«, preden sem se naučila, da se otrok tako hitro zbudi, ker menja faze spanja, ker prehaja iz globokega v aktivno spanje in ne zna sam zaspati nazaj.

Prva tri leta življenja so otroci dobesedno »zaparkirani« v mamino energijsko polje, zato je to obdobje za starše psihofizično in energijsko zelo zahtevno.

Dr. Andreja Poljanec, družinska in zakonska terapevtka, predavateljica in avtorica več knjig, me je presenetila, vendar obenem potolažila z ugotovitvijo, da smo mame v prvem letu po otrokovem rojstvu v boljši psihofizični pripravljenosti kot ameriški marinci, ki so psihično in fizično izredno izurjeni.

Doleti nas toliko prekinitev nočnega spanja kot marince, na vsaki dve, tri ure, in to vsaj leto dni. Marinec se mora zdramiti sredi noči in vzeti orožje v roke, me pa moramo v polsnu previti otroka in ga nahraniti. Kaj se vam zdi zahtevnejše? Pri tem moramo ohraniti več miru kot marinci, kajti vsaka panika pomeni, da bo tudi otrok ves iz sebe in ga ne bo lahko uspavati. Mati mora ostati mirna, čeprav je sestradana in neprespana, otrok pa že pet ali deset minut kriči. Mislite, da bi marinci to zdržali? Iz dneva v dan, cele mesece?

Rešitev je Pedokinetika®

Preizkusila sem vse, kar priporočajo druge mamice, svetovalci, knjige, splet … Včasih je uspelo, spet drugič ne. Potem sem srečala Andrejo Semolič, razvojno utemeljiteljico somatskega koncepta o zgodnjem razvoju človeka – pedokinetike, profesorico športne vzgoje in mednarodno certificirano učiteljico Feldenkraisove metode. Ko vzame v roke jokajočega dojenčka, ta preneha jokati. Videti je naravnost fascinantno. Ne gre za čudežne sposobnosti. Mame se lahko od nje naučimo vse o pomenu stika z dojenčkom za njegov dober ce­lostni razvoj – prek gibanja, regulacije ter odkrivanja in nudenja zdravih položajev otroku. Modrosti in znanja Andreje Semolič kar vpijamo, pri njej dobimo varno zavetje in dobre nasvete. Moj otrok je zdaj umirjen in pomirjen. Končno. Joka samo, kadar mi hoče sporočiti svoje potrebe, jaz pa prepoznavam različne vrste joka. Z mano komunicira, kadar je lačen, žejen ali utrujen, kadar mu je vroče … Ne tlačim mu več dude v usta, da bi ga utišala, ne stresam ga, in kar je najpomembnejše, ostajam mirna.

Poleg pedokinetike pa pri specifičnih težavah pomaga tudi osteopatija. Če otrok še vedno vpije in vpije, če je nejevoljen … ga morda boli glava, možno je, da ima še od poroda utesnjen kak živec ali poškodovan del lobanje. Morda gre za trebušne krče, hudo zaprtje ali nespečnost. Vse našteto in še marsikaj drugega je rešljivo pod izkušenimi rokami osteopata, ki bi jih žal potrebovali veliko več.

Tako pedokinetika kot osteopatija vsaka po svoje pomagata uravnovesiti delovanje leve in desne polovice telesa, kar je izrednega pomena za otrokovo poznejše celovito gibanje (še posebno, ko shodi), pridobivanje spretnosti, samozavest in čustveno regulacijo.

Čokolada, zavitek, piškoti, kar koli sladkega …

Ko dojimo, se naše telesne zaloge praznijo, če jih sproti ustrezno ne polnimo. Če uživamo nezdrave prazne sladkorje, to telo še bolj oropa mineralov in vitaminov. Mamo to dodatno izčrpava, da ostane brez energije, nastopijo pa lahko tudi resnejše zdravstvene težave. Še posebno pozorni moramo biti, če je to že druga ali tretja zaporedna nosečnost in je za nami več let dojenja zapored.

Marincem morda pomagajo energijske ploščice, toda njihov »rok uporabe« za delodajalce ni tako pomemben. Za generale so vojaki »potrošno blago«. Kaj pa me? Če želimo ostati vitalne tudi takrat, ko bo izredno stanje mimo, se je treba ohranjanja energije lotiti drugače.

Katere so prave rešitve za več energije?

Uživanje sladkorjev je zgolj varanje same sebe. Več energije bomo imele, če bomo povečale raven energije v celicah. To zahteva, da posežemo po kakovostnih bioloških rešitvah. Takšen je NADH (Q1), ki naravno poveča raven energije ATP v celicah. Toda ni vsak NADH kakovosten; to začutite takoj, ko ga raztopite pod jezikom. Tu so še liposomski vitamin C, vitamini skupine B, vitamin D, omega 3 maščobne kisline v biorazpoložljivi in neoksidirani obliki. Vse našteto vsebujejo visokokakovostni pripravki, ki pa jih ni veliko.

Obilo energije izgubljamo tudi skozi črevesje. Neprespanost, hitra hrana in stres prav tako zahtevajo svoj davek, zato je težko najti supermamo, ki se prehranjuje zdravo. Reka kortizola, ki jo ustvarita nespečnost in nesrečnost (ker nam ne uspeva biti idealna mati), uničuje tudi črevesno floro in zavira imunski sistem. Da ohranimo mir v glavi, nujno potrebujemo mir v črevesju! Da lahko dobro delujemo na zunanji fronti, ne smemo imeti še ene fronte v drobovju. Zato je odlična pomoč redno uživanje visokokakovostnih večstopenjsko fermentiranih in koncentriranih fermentov ter probiotikov, kot je Multi EM ferment v kombinaciji z Neotosilom. Drugi omogoči, da se ob pomoči vitamina C in B12, folne kisline in antioksidantov baterije hitro napolnijo. Ko sem uredila svoj mikrobiom, je bil tudi dojenček manj napet in so ga manj mučile kolike. Na lastni koži sem odkrila, da mir v črevesju v resnici zbistri tudi misli in umiri podivjane hormone.

Raven energije ATP lahko povečamo tudi z več gibanja na svežem zraku in z bolj izbrano hrano. Polne moči bomo, če bomo uživale semena in jedrca, zlasti če se ne bomo prenajedle svežih, ampak jih bomo nekaj dni pustile stati v medu z dodatkom začimb. V obdobju velikih naporov se je dobro izogibati tudi živilom, ki nas zasluzijo, zato posegajmo po brezglutenskih žitih in brezmlečni prehrani. Več fermentirane hrane, dovolj elektrolitov in vode, pa bo telo lažje ohranjalo ravnovesje tudi takrat, ko se nam zdi, da se je naš svet postavil na glavo.

Več o visokoenergijski prehrani MITO in številne recepte, ki jih zmore pripraviti tudi mamica z otrokom v naročju, najdete v knjigi Kako do več energije.

Če bomo upoštevale vsaj nekaj od tega, bomo še naprej v psihofizični kondiciji, ki se bo ohranila tudi takrat, ko bodo minile »vojne razmere«.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj