Tudi če novega leta ne bi začeli z novico, da na naše krožnike prihajajo črički in mokarji, bi imeli več kot dovolj razlogov, da kruh vzamemo pod drobnogled. Zdaj, ko se ta novi »gurmanski dodatek« obeta prav kruhu, štručkam, krušnim palčkam in suhim premiksom za pekovske izdelke, smo še bolj motivirani, da si ogledamo, ali je kruh s trgovskih polic sploh vreden našega denarja in zaupanja.
Hvaležna sem, da mi (vsaj doslej) ni bilo treba pozorno spremljati cen kruha, vendar se je letos spremenilo tudi to. Če ne vstajate zarana, da ujamete pšenični polbeli kruh po ceni 1,39 evra, vam ostanejo na voljo le še takšni, ki jim peki pravijo »posebni«, ti pa so – imenu ustrezno – pregrešno dragi. V resnici takšni izdelki sestavljajo večino ponudbe, poceni kruh pa služi le temu, da lahko Statistični urad RS prikaže manjšo inflacijo.
Za štručko, ki tehta 330 gramov odšteti 1,5 evra, pomeni, da bi morala za kilogram kruha iz enakega testa odšteti 4,5 evra. Pirin kruh krepko presega ceno 5 evrov. Če pa želim še kaj ekološkega, moram odšteti še kak evro več. Pa je kilogram kruha res vreden toliko kot 5 litrov mleka, 7 kilogramov krompirja, 1/2 kilograma mesa, ali 400 gramov orehov? Vas zanima, kaj je v tem »zlatem kruhu«?
Ker je tisk naših novic predrag in varčujemo pri vsaki strani, opravite domačo nalogo in skočite na spletno stran reprokolinska.si. Pod sloganom »ko zadiši po domačem« lahko preberete, kaj vse se danes znajde v »domačem« kruhu. Skoraj za vse izdelke je značilno, da jim dodajajo vse močnejša sredstva za večjo elastičnost in luknjičavost – beri: da so videti večji. Potem so tu še dodatki, ki poskrbijo, da kruh in pekovski izdelki ohranjajo svežino, da se v njih ne razvijejo plesni, da se zdijo bolj »domači«, da imajo okus in vonj »po domačem«. Skratka, 26 mešanic kdove česa z namenom, da prelisičijo naša čutila.
Zakaj ne bi spekli svojega kruha?
Redno kupovanje kruha v resnici vzame prav toliko časa, kolikor vzame peka domačega. Če se dobro organiziramo, še manj. Po zaslugi tako nelogičnih cen kruha in pekovskih izdelkov imamo zdaj tudi veliko finančno motivacijo, da se tega lotimo. Domači kruh je namreč veliko cenejši in neprimerno boljši od vsega, kar lahko kupite.
Želite proteinski kruh?
Namesto čričkov in mokarjev bom kruhu še naprej raje dodajala koprivna semena. To je najbolj hranilno, regenerativno in poživljajoče seme, ki so ga naši predniki uvrščali med afrodiziake. Ker je dobro, da pred uporabo fermentira, ga na večer pred pripravo kruha vmešam že v droži.
Koliko stane domači ekološki kruh?
Za kilogram kruha potrebujemo največ 600 gramov moke, 10 gramov soli in 4 decilitre vode. Če kupujemo ekološko pirino moko, bo treba za 600 gramov odšteti od 1,5 do 2 evra.
Ena ura delovanja pečice pri 200 stopinjah Celzija praviloma porabi do 2 kilovata na uro, kar pomeni dodatnih 16 centov za elektriko in 20 centov za dajatve na računu za elektriko. Če boste spekli dve štruci hkrati, boste ta strošek seveda prepolovili. Brez težav lahko spečemo 2 kilograma kruha hkrati, kar pomeni, da cena elektrike na kilogram spečenega kruha znaša 18 centov bruto. Končna cena doma pripravljenega ekološkega pirinega kruha je torej vsaj dvakrat nižja kot kupljenega.
Če vam ni mar za ekološko in želite samo navaden beli kruh, boste za kilogram kruha porabili 600 gramov pšenične moke, kar stane manj kot 50 centov. Če temu dodate še strošek kvasa, soli in elektrike, boste še vedno daleč pod ceno najcenejšega kruha, ki ga lahko kupite.
Kaj pa, če bomo brez elektrike?
Če imamo doma peč na drva ali krušno peč, lahko poleg tega, da z njo ogrevate hišo in kuhate, brez dodatnega stroška za energente tudi spečete kruh. Več let sem bila prepričana, da to ne bo mogoče, saj pečica našega štedilnika na drva ne doseže več kot 130 stopinj Celzija. Potem smo se odločili, da bomo vseeno poskusili in ugotovili, kako nam bo šlo v primeru »izrednih razmer«. Testo za kruh sem dala v keramični pekač in ugotovila, da je treba le za kake pol ure podaljšati čas pečenja. Pekač je kruh obvaroval pred izsušitvijo, skorjica je bila lepa, tanka in hrustljava. Če ne bi bilo krize z energenti, bi verjetno minilo še veliko let, preden bi ugotovili, da je naša pečica na drva povsem uporabna tudi za peko kruha.
Zato naš zlati kruh, v katerem sta samo sveže mleta pira in kamut z dodatkom ekoloških semen in semen koprive, stane manj kot slabši industrijski kruh. In še drobnega tiska nam ni več treba brati.
Je kruh z drožmi kruh brez kvasa?
Ne nujno. Pogosto klasično pripravljenemu kruhu zgolj dodajo nekaj droži, da mu s tem izboljšajo okus (in ga dražje prodajo). Taki so denimo Krjavelj, Dolenc in Malnar.
KVAS ALI DROŽI
Ali ste vedeli, da lahko z eno kockico kvasa spečete osem štruc kruha? Namesto cele kocke ali polovičke preprosto uporabite samo osminko in ji dajte nekaj več časa, da se kvasovke namnožijo do količine, ki je potrebna za vzhajanje testa. Tudi okus takšnega kruha je veliko boljši.
Če naredimo domače droži, ne potrebujemo niti kvasa, vitamini in rudnine, ki so v žitih, pa bodo s fermentacijo postali veliko bolj dostopni nam in nedostopni patogenom – zato bomo prihranili tudi pri marsikaterem prehranskem dopolnilu, s katerim poskušamo obvladati kandido, klostridije in zajedavce v črevesju.
Kje se utegne že s 1. februarjem pojaviti razmaščena moka iz čričkov in mokarjev?
V »kruhu in štručkah iz več vrst žit, krekerjih in krušnih palčkah, žitnih ploščicah, suhih premiksih za pekovske izdelke, piškotih, suhih polnjenih in nepolnjenih izdelkih na osnovi testenin, omakah, predelanih izdelkih iz krompirja, jedeh na osnovi metuljnic in zelenjadnic, picah, izdelkih na osnovi testenin, sirotki v prahu, mesnim izdelkom podobnih izdelkih, juhah in jušnih koncentratih/praških, prigrizkih na osnovi koruzne moke, pivu podobnih pijačah, čokoladnih konditorskih izdelkih, oreških in oljnicah, prigrizkih (z izjemo čipsa) in mesnih pripravkih, namenjenih splošni populaciji«.
Zdrave, a nič manj slaste recepte si oglejte na www.zazdravje.net/recepti.
