Hitra šola hidriranja

Young housewife drinking water

Kaj če bi nas poročila namesto o starosti obveščala o dehidriranosti žrtev virusa COVID-19?

Stavim, da bi hitro ugotovili visoko korelacijo med izsušenostjo in zapleti. Pri tem ne gre za novo spoznanje, za katerega bi morali biti izvedenci za koronavirus. Gre za temeljno poznavanje varčevalnih mehanizmov, ki jih telo vključi vsakič, ko začuti pomanjkanje vode.

Se spomnite, kako ugotavljamo, ali oseba, ki je v nezavesti, diha? Pod nos ji damo ogledalo, in če se to zamegli, pomeni, da človek diha. Zakaj se ogledalo zamegli? Ker z zrakom izdihujemo tudi vlago! Z vsakim izdihom gre iz našega telesa tudi nekaj vode. Na dan tako izgubimo od pol litra do litra in pol te dragocene tekočine.

Če pa telesu vode primanjkuje, z njo poskuša varčevati. Eden izmed mehanizmov je ta, da v pljučih nastane več sluzi, ki kot filter poskuša ujeti vlago in zmanjšati izgube vode z dihanjem. Telo sicer doseže namen, vendar za visoko ceno: pljuča postanejo močvirje, v katerem imamo mlakužo sluzi, ki je odlično gojišče za patogene organizme.

Druga posledica dehidracije je, da telo začne pospešeno črpati tudi vodo iz črevesja, zato se črevesje zasuši, blato zgosti in hitro nastopi zaprtje.

Oba mehanizma sta pogosta pri starejših ljudeh, ki ne pijejo dovolj vode, ker ne želijo pogosto na stranišče: v domovih namreč varčujejo s plenicami, starostniki pa pogosto tudi ne želijo obremenjevati svojih oskrbnikov.

Zaprtje tako ustvarja dodatno zakisanost telesa, ker se nakopičeni strupi ne izločajo. Zdrava pljuča in zdravo debelo črevo sta soodvisna, neustrezni procesi pa neposredno oslabijo tudi odpornost pljuč.

Situacija se še bolj zaplete, če pride do vdora patogenih mikrobov, ki jih skuša telo »pokuriti« s povišano telesno temperaturo. V normalnih okoliščinah bi telo vsiljivcem dobesedno »podkurilo«; ko pa so dovolj »pečeni«, odpremo lopute na koži, se s potenjem ohladimo in temperaturo hitro normaliziramo.

Tako se odvija scenarij v telesu, ki ima dobro vodno bilanco. Če pa smo dehidrirani, se hitro zaplete. Zaradi močvirja v pljučih in zakisanosti v telesu (zaprtosti) se infekcije lahko hitreje širijo. Telo se na to odzove z vročino – in tedaj se utegne zatakniti, ker naši gasilci v ceveh nimajo vode. Pri vročini namreč telo za uravnavanje temperature potrebuje veliko vode. Če smo dehidrirani, naša notranja »sežigalnica« ne more ustrezno delovati in telo se dodatno izsušuje, poškodbe na pljučih pa lahko nastajajo zelo hitro.

Kljub vsemu naštetemu je veliko ljudi prepričanih, da »voda še za v čevelj ni dobra«. Zato raje posegajo po sokovih, čajih, kompotih, pivu … Pri tem imajo nešteto teorij, zakaj ne pijejo več vode ali izotoničnih pijač.

»Ne morem piti vode, ker me takoj začne boleti želodec.«

»Ne pijem, ker že čez pol ure vse polulam.«

»Ne prenesem okusa vode.«

»Po pitju vode me začne boleti grlo.«

Poglejmo, kaj lahko storimo pri vsaki opisani težavi, ki vas morebiti odvrača od vode.

Če želimo, da nam voda ne obleži kot kamen v želodcu, je ne smemo naenkrat popiti preveč; prav tako ne smemo uživati mrzle vode. Namesto hudournika, ki bi drl po naših kotanjah, telo dehidrirane osebe potrebuje nežno kapljično namakanje. Namesto petih minut poletne nevihte si raje privoščite kapljično namakanje. V praksi to pomeni, da ne goltamo vode naenkrat, temveč jo pijemo po požirkih; ob tem jo povaljamo po ustih, da jo prepojimo s svojo slino in jo ogrejemo. Še bolje je piti mlačno vodo.

Če ugotovite, da morate pol ure po pitju na stranišče, potem voda ni uspela opraviti svoje naloge v vaših celicah. Kot hitri vlak je prepotovala tunel in je že na izhodu. V takšnem primeru je dobro uživati vodo, ki vsebuje tudi elektrolite. Lahko ji dodajamo slanico ali pijemo limonado s slanico. V naravi pa najdemo le eno pijačo, ki ima enako elektrolitsko ravnovesje kot naša kri, zato deluje kot naravna infuzija – to je kokosova voda. Seveda govorimo o vodi iz mladih zelenih kokosov, ki še ni sladka: takšno lahko izkoristimo za hitro hidracijo celic. Če uživamo zares kakovostno kokosovo vodo, bomo opazili, da bodo po zaužitju denimo pol litra naše celice tekočino kot spužva posrkale in ne bo le zletela skozi naše telo. Večina pijač, ki so v prodaji kot kokosova voda, pa žal nima teh lastnosti. So bolj sladke, bolj motne, nekatere pa celo pridelujejo iz posušene pulpe.

Če vas okus vode zares moti, lahko vanjo namočite nekaj listov melise, mete, bezga ali vrtničnih cvetov. Vse te rastline bodo vodo lepo aromatizirale, hkrati pa ne bodo obremenjevale prebavil.

Če vas po pitju vode boli grlo, razlog za to ni voda, temveč temperatura zaužite tekočine. Uživajte le vodo, ki ima vsaj sobno temperaturo, še bolje pa temperaturo telesa.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj