V preteklosti je bila pogosta navada bogatih ljudi, ki so gradili velike hiše in vile, da so tja vsaj za leto dni, preden so se sami vselili v novogradnjo, brezplačno naselili revne ljudi. Na ta način naj bi se sami izognili vlagi in kemični dejavnosti novih zidov. Čeprav je šlo takrat le za zidove iz naravnih materialov in lomljenega kamna, so menili, da je ta previdnostni ukrep nujen za varstvo njihovega zdravja.
Vzemite si torej čas, če se nameravate preseliti v novo stanovanje ali si sezidati novo hiško, in preverite, kam se dejansko selite, oziroma kje in s čim boste zidali. Kajti v skrbi za ohranjanje zdravja ni vseeno, kakšno bo vaše bivalno okolje nadaljnjih 10, 20, 50 ali več let. O tem se veliko ve in ponovno govori v današnjem času, zato si oglejmo, kaj je na to temo že davno nazaj zapisal A. Vogel.
Nevarnosti betonskih stavb
Kako je danes z betonskimi stavbami? Ali niso te zdravju mnogo nevarnejše kot zidane? Kljub temu nekaterim krepkim ljudem nič ne škoduje vselitev v novo zgrajeni betonski blok. Vsaj ne čutijo, da bi jim to povzročalo težave z zdravjem. Vendar pa vsi niso tako trdni, saj mnogi že po nekaj tednih opazijo revmatične ali živčne bolezni, dobivajo otrple sklepe ali pa čutijo posebno okorelost v tilniku. Človeka se lahko loti tudi nepojasnjena potrtost, ki je prej ni poznal. Kadar takšne težave nastopijo kratek čas po vselitvi v betonsko stavbo, bi moral človek opraviti preizkus in oditi na počitnice k znancu, ki živi v leseni hiši ali v hiši iz opeke. Če omenjeni pojavi v tistem času izginejo, je zdravju v korist, da zamenja stanovanje iz betona, kljub njegovemu sodobnemu udobju, za bolj zdravega.
Podobno kot betonska stavba nam škoduje tudi vlažno stanovanje z malo sonca. Zdravo stanovanje je več vredno kakor sodobno udobje. Zato bi mu morali dajati prednost. Žal pa niti skupnost niti posameznik ne posvečata dovolj pozornosti kakovosti bivalnega okolja z zdravstvenega vidika. Kako koristno bi lahko bilo za zdravje ljudi, če bi se nekaj sto milijard iz vojaškega proračuna namenilo zdravju in če bi bila sleherni državi mar tudi zdrava stanovanjska kultura.
Preden zgradite hišo
Kitajski cesarji so že pred nekaj tisoč leti naročali svojim strokovnjakom, da so pred postavitvijo kakšne stavbe najprej natančno preiskali tla, kajti ustrezati so morala pogojem za zdravo bivanje. Dandanes ne vemo, kako so opravili ta preizkus, iz starih spisov pa je razvidno, da so ta previdnostni ukrep vedno izpeljali.
Zelo pomembno za zdravo bivanje je, ali je stavba na skalnatih ali na peščenih tleh, ali je podlaga ilovica ali močvirje, ali bodo temelje zaupali vlažni zemlji z visoko talno vodo ali pa gre za suho prst. Pogosto je človek pri izbiri prostora vezan na določene kraje, kjer okoliščine niso najboljše. V takšnih primerih bi morali gradbeniki pomanjkljivosti kolikor se le da omiliti s tehničnimi ukrepi. Z odvajanjem vode in z izolacijo.
Morda še nikoli nismo pomislili, da bi lahko bilo pomembno preizkusiti gradbeni prostor po zdravstvenih načelih. Zakaj je to pomembno, bomo lažje razumeli, če pogledamo, kako si v naravi živali skrbno poiščejo kraj za spanje, kraj, kjer skopljejo svoje votline in sezidajo svoja gnezda. Srnjad si nikoli ne bo poiskala počitka na vlažnih, močvirnih tleh. Celo pes in mačka sta izbirčna pri izbiri kraja za počitek. Pes ne bo nikoli legel na cementna tla, četudi bi mu bil v vročem poletju tam na voljo hladen prostorček. Sodobne raziskave so nam glede na bioklimatiko, elektromagnetna sevanja, polja napetosti in podobno odkrile marsikaj, a vse to so dovzetni ljudje že od nekdaj čutili in upoštevali.
Pomen pravilne lege hiše
Če si želimo sezidati hišo, moramo najprej preveriti njeno lego bioklimatsko, dobro pa bi bilo preizkusiti tudi, ali nam kraj ustreza in ali je za nas ustrezen. Zato bi bilo najbolje, če bi lahko v tem kraju nekaj časa stanovali, preden se odločimo na njem graditi. Različne okoliščine so za nas glede na telesni ustroj in občutljivost zelo pomembne: vlaga v zraku, višina, območje južnega vetra ali severovzhodnika. Odločilno je to, na primer, ali je človek mrzel ali topel tip, ali živi naravno glede gibanja in prehrane, ali ne … Glede na različne nagnjenosti, ki smo jim ljudje podvrženi, ni brez pomena, kje in v kakšnih okoliščinah stanujemo.
Splošno ugodna temeljna pravila
Osnovno pravilo je suha zemlja za stanovanje ali hišo. Temelj mora biti dober, prav tako tudi ustrezna izolacija. Iz zdravstvenega vidika je pomembna tudi preudarna izbira gradbenega materiala. Najbolj zdrav je les, zlasti v suhem podnebju. Na drugem mestu so opeka, pečena ilovica, sledi naravni kamen. Beton, predvsem železobeton, pa je daleč zadaj kot najbolj nezdrav gradbeni material.
Polje električne napetosti
Vsak človek, pa tudi vsaka stvar, ima določeno zvezo z elektriko. Gotovo smo že opazili, da začne pri slačenju naša srajca večkrat šelesteti. V temi včasih zaznamo celo rahlo svetlikanje. To dela električna napetost, ki je pri enem človeku večja, pri drugem manjša. Danes smo tehnično že toliko napredovali, da znamo to stanje meriti. Ne le vsak človek tudi vsaka žival, pa tudi mrtva stvar, ima svojo električno napetost. Vsaka napetost energije pa se lahko obnovi ali še bolj poveča. Glede na to, da v času življenja energijo za življenjske procese trošimo, jo moramo tudi vedno znova nadomeščati. Nadomeščamo jo s hrano, s krepčili in z dodatnimi naravnimi sredstvi, pa tudi z globokim dihanjem. Na to polje električne napetosti pa med drugim vplivajo tudi naše stanovanjske razmere in ga lahko spravijo iz ravnotežja.
Takšna motnja v ravnotežju prinaša razne neprijetnosti. Ali nas napade nenaravna svinčena utrujenost ali pa zapademo morečemu glavobolu, nadležni migreni in pobitosti. Pogosto nam primanjkuje poleta in dejavne moči. Pri pretiranem naporu se nas lahko poloti nemirna živčnost, da komaj še vemo, kam naj damo svoje nervozne ude. Človek je lahko žrtev neprijetnega živčnega stanja, ki ga brez pravega vzroka spremlja notranje nezadovoljstvo. Elektromagnetno napetost lahko merimo, zato vemo, da npr. cement, predvsem železobeton, energetsko izčrpava stanovalce betonskih stavb. Kdor ima torej možnost, naj pri gradnji svoje hiše kot pretežni gradbeni material uporabi naravni kamen, opeko ali še bolje les.
Preudarna izbira bivalnega okolja ima dandanes pomembno vlogo, ker o tem še deloma odločamo sami, in če smo pri tem pozorni, se lahko izognemo kopici zdravstvenih težav. Pri drugih pomanjkljivostih našega okolja, kot so vse večja onesnaženost zraka, vode, zemlje, povečana radioaktivnost in drugo, pa žal nimamo več veliko možnosti za izbiro in zaščito, zato poskrbimo, da nam ne bo po nepotrebnem odtekala življenjska energija tam, kjer bi si jo morali vsak dan na novo okrepiti – v zavetju svojega doma.
Več na: www.avogel.si.
Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
