Življenje postaja vse dražje – in hkrati čedalje manj vredno. Tudi država postaja vse dražja – in hkrati čedalje manj učinkovita. Ni dneva, ne da bi nekdo stavkal in od države hotel več. Pozabljamo pa, da mu tega več ne bo dala država, pač pa mi, davkoplačevalci. Če pa se država za ta več zadolži, bomo posojila – z obrestmi vred – znova plačevali mi ter naši otroci in vnuki.
Zato je nemara nastopil čas, da spregovorimo o še enem fenomenu sodobne družbe – prikritih davkih, ki se vtihotapljajo v vse pore našega življenja. Nekateri so finančne narave, in kot boste brali, bi jih lahko izračunali. Še bolj problematični so tisti, ki jih sploh ne vidimo na položnicah.
Država se je denimo odločila, da dvigne dovoljene meje hrupa, zato da 180.000 ljudi, ki so mu izpostavljeni, ne more tožiti države.
Država (ni pomembno, kakšne barve je vlada) se podobno vedno znova odloči, da bo dovoljene meje onesnaženosti pitne vode dvignila na raven izmerjene.
Glifosat je dobil zeleno luč – zato, da »ne bo lakote«, bodo naše zdravje obdavčili z novim odmerkom tega rakotvornega strupa.
Tudi to so nove obdavčitve za davkoplačevalce – preprosto zato, da bo eliti ostalo še več dobička.
Država nas dobesedno sili, da začnemo intenzivno razmišljati, kako ustvariti čim manj – preprosto zato, da bomo čim manj obdavčeni. Morda je imel Klaus Schwab v mislih prav to, ko nam je obljubil, da »ne bomo imeli ničesar, vendar bomo srečni«.
Ta tema zagotovo zahteva, da se je lotimo in premislimo o možnih rešitvah.
Preberite celotno številko tiskanih novic Zazdravje.net februar/marec 2024.
Vas zanimajo tudi prejšnje številke? Vse so vam v digitalni obliki na voljo v Arhivu tiskanih novic.
Raje listate natisnjeno revijo? Naročite se na prejemanje tiskanih novic na dom – plačali boste le poštnino.
