Prodaja varnosti

343

Če si ogledamo tehnološki in družbeni razvoj zadnjih desetletij, bi lahko rekli, da se vse vrti okrog prodaje varnosti.

Vrat si ne moremo izmisliti na novo, lahko pa si, ker je v njih vgrajenih šest zapiral, mislimo, da so varnejša – in posledično zanje odštejemo desetkrat več denarja kot nekoč. V imenu večje varnosti kupujemo tehnologijo, ki omogoča, da nadziramo delovanje gretja ter prižiganje in ugašanje luči, sprejemamo sporočila hladilnika in pomivalnega stroja …

Enako je z avtomobili: še vedno imajo štiri kolesa in bolj ali manj enake pogone, vendar vsako leto dobijo še kako varnostno funkcijo, zaradi katere za avto odštejemo kakega tisočaka več.

V imenu varnosti plačujemo osnovno, dodatno in še nekaj dodatnih zavarovanj … Plačujemo avtomobilsko zavarovanje, zavarujemo hišo in otroke, plačamo zavarovanje za primer odpovedi potovanja, tu je še nezgodno zavarovanje za primer poškodbe ali bolezni med dopustom, dodatno zavarujemo telefone in računalnike, podaljšujemo garancije za male hišne aparate …

Iz našega denarja kupujejo na tisoče kamer, ki naj bi zagotavljale varnost na cestah in ulicah. Pa smo res kupili varnost, za katero si tako prizadevamo – ali zgolj plačujemo davek na svoje strahove?

Naša ograja ali pregrešno draga vrata ne bodo ustavila nobenega tatu. Nobena zračna blazina ne more nadomestiti naše pozornosti med vožnjo. Da smo s svojimi strahovi le hranili sisteme, ki so na koncu pozabili, kdo jih hrani – če ne prej –, ugotovimo, ko se pred nas postavi kak »robokop« ali ko niti v desetem poskusu ne moremo priklicati zdravnika.

Letošnji bob leta je misel Leva Krefta: »Danes nismo v položaju, ko bi bilo treba varovati predstavnike ljudstva pred ljudstvom, ampak bi bilo treba varovati ljudstvo pred njegovimi predstavniki.«

Še kako resnično! Vendar ne pozabimo, da smo k temu prispevali tudi sami, ker smo mislili, da bomo lahko z denarjem kupili odpustke za odgovornost na številnih področjih. Varnosti ne moremo kupiti, čeprav nam jo prodajajo na vsakem koraku.


Celotno številko februar/marec 2022 lahko v digitalni obliki preberete v Arhivu tiskanih novic.

Pravo varnost pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za svojo prehrano in zdravje. Zato priporočamo v branje priročnik Samooskrba v praksi in/ali ogled spletnih delavnic Naredi sam (o pripravi lastnih prehranskih dopolnil in domačih zdravil), ki jih najdete na portalu Delavnice.zazdravje.net.

Prejšnji članekDihanje – ključ do energije za spremembe
Naslednji članekAli so eterična olja lahko tudi afrodiziak?
Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj