Kumina je ena izmed najbolj znanih začimb, saj jo poznamo in uporabljamo verjetno vsi. Pa bi jo znali prepoznati tudi divje raslo v naravi?
Tu se malce zaplete, saj poznamo kar trinajst podvrst kumine, poleg teh pa še kumin in črno kumino (ki sploh ni kumina) … Vse kumine so si med seboj zelo podobne in tudi vse naredijo veliko dobrega v našem telesu. A žal so med kobulnicami (kamor spada kumina) tudi druge zelo podobne rastline, ki pa so strupene. Če se odločimo, da bomo kumino nabirali v naravi (takšna je sicer najmočnejša), se moramo zato o njej podučiti od strokovnjakov in ne le s pomočjo nekaj fotografij na spletu.
Še boljša rešitev je, da kumino zasejemo sami, za kar je najbolj primeren čas avgust. In ko jo bomo enkrat v živo videli v vseh njenih rastnih fazah, jo bomo znali prepoznati tudi na divjih rastiščih.
Zakaj pa ne bi kumine preprosto kupili, saj je na voljo v vsaki trgovini?
Odgovor s skriva v zdravilnih močeh, ki so veliko večje, če kumina zraste na našem vrtu ali še bolje v naravi. In te moči se ne nanašajo le na delovanje na prebavila, temveč kumina tudi uravnava sladkor, deluje antibiotično, protiglivično …
Več o tem, pa tudi o načinih njene uporabe je Sanja Lončar razložila v oddaji Zeliščarnica na Radiu Maribor.
Več o mnogih zdravilnih močeh kumine boste izvedeli v knjigi Ščepec rešitve.
Preberite tudi:
Črna kumina ščiti pred vsemi boleznimi, razen pred smrtjo
Olje črne kumine: »olje, ki zdravi vse – razen smrti«
Čista bučna juha
