Vizije lepše prihodnosti

Woman and her children in garden

December 2020 – Ste že siti črnogledih napovedi in srhljivih predvidevanj, kaj vse nas čaka? Če vemo, da vizije hitro »meso postanejo«, vemo tudi to, da je zelo pomembno, o čem razmišljamo. Obstaja pa tisoč in en razlog, da v vsem, kar se dogaja, vidimo tudi seme nove družbe in novih odnosov, ki se jih lahko le veselimo.

Ireno Rotar, gonilni motor EKOCI – eko civilne iniciative, ki že skoraj desetletje seje seme novih vizij, smo povprašali, kaj dobrega bo prinesla prihodnost – in kako vidi svet v naslednjih petih letih.

»Ljudje postajajo vse bolj samooskrbni. Že to leto je bilo mogoče opaziti, da so številni hišni vrtovi veliko bolje uporabljeni, ta trend pa se bo nadaljeval. Ko bodo ljudje spoznali razliko v okusu, hranilnosti in zdravilnosti domače hrane, se bo spremenilo še marsikaj drugega.

Spreminja se tudi način nabave živil. Nepravična veriga, v kateri je pridelovalec vedno potegnil kratko, se že spreminja, saj je vse več neposrednega povezovanja potrošnikov in kmetov. To rešuje tako prve kot druge.

Kriza je dodatno okrepila lokalne skupnosti. Gasilski domovi so postali mesta izmenjave, lokalne tržnice in tudi najboljši krizni štabi. Samooskrba na individualni ravni je prezahtevna, dobro delujoče lokalne skupnosti pa so svojo samooskrbo hitro izboljšale z vsem potrebnim, saj pravočasno skupno načrtujejo, sadijo, vzgajajo in predelujejo.

To, da so otroci veliko več doma, je prispevalo k temu, da namesto neuporabnega piflanja pridobivajo številna koristna znanja s področja samooskrbe, uporabe orodij, gradnje in poznavanja narave.

Oblikuje se vse več ekoloških skupnosti, ki se povezujejo med seboj. V vasi se vrača življenje. Razvrednotene kmetije postajajo najbolj iskane nepremičnine.

Med koronsko krizo je slehernemu starostniku postalo jasno, da dom starejših občanov ni idealno mesto, v katerem vidi svojo prihodnost. Koronavirus je pokazal edino realno in humano rešitev, zato že nastajajo sobivalne skupnosti starejših, socialna oskrba starejših pa se seli na kmetije in v propadle turistične zmogljivosti.

Vse več šolskega pouka poteka v naravi. Nastajajo gozdni vrtci. Šolske ekovrtove razvijajo in nadgrajujejo s šolskimi sadovnjaki, čebelnjaki in hlevi. Vsakdo se že v osnovni šoli nauči osnov samooskrbe.

Ker tudi cepiva ne bodo trajno rešila položaja, bo veliko ljudi naposled dojelo, da je edina smotrna naložba – naložba v svoje zdravje in energijo. Škoda je le milijard, ki jih bomo predtem zmetali skozi okno, v želji, da bi težave reševali s skrivanjem pred njimi. Če ne prej, se bo to spremenilo, ko bo nujno: ko denar poide, pamet pride.«

Prejšnji članekAfrodizični čokoladno-mandljev napitek z vaniljo in kardamomom
Naslednji članekDiši po kuhanem vinu

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj