Slovenija je vrtičkarska velesila

Poznate še kakšno evropsko državo, kjer ima dve tretjini prebivalcev svoj vrt in živi v svoji hiši?

V Sloveniji zelenjavo za prodajo na trgu pridelujemo na borih 9 m² na prebivalca (vir: SURS 2017), na vsakem kvadratnem metru kmetijskih površin pa pridelamo 5 kg zelenjave. To znese 45 kg na prebivalca letno ali borih 120 g na dan. Torej to, kar lahko zraste na malih vrtovih, sploh ni zanemarljivo in se v Sloveniji približuje tistim 45 kg, ki jih kmetje pridelajo za trg. Kaj bi šele lahko pridelali, če bi še bolj izkoristili urbane vrtove, zelenice, balkone, strehe in druge nekmetijske površine, ki jih v praksi že uporabljamo (pa bi jih lahko več) za pridelavo sadja in zelenjave.

Potencial, da bi prav vrtičkarji odločilno prispevali k izboljšanju samooskrbe in blaženju težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je zato veliko večji, kot si mnogi mislijo.

Tudi znanje naših vrtičkarjev je v marsičem izjemno. Smo verjetno edina dežela na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave. Ko nekdo vpraša, kateri dan je danes, ne pričakuje datuma ali dneva v tednu, temveč ali je dan dober za korenino, list, cvet ali plod.

Vremenske napovedi spremljamo bolj zaradi naših rastlin, kot zaradi nas. Takšnega vrtičkarskega utripa zlepa ne najdemo drugje. Četudi mogoče (še) ne vrtnarite, ko se boste odločili, ne bo noben problem najti pomoč izkušenih ali se pridružiti kakšnemu izmed številnih društev. Tudi tega drugje nimajo. Znanje se drugje drago plačuje in še dražje prodaja.

V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov bo vse težje obvarovati širne njive in nasade pred točo, orkanskim vetrom, zmrzaljo ali sušo. To, kar gojimo ob hiši, pa je veliko bolj na varnem in z našo pomočjo lahko prestane marsikaj, česar konvencionalni masovni pridelki ne morejo.

Tudi dve ledeni noči, ki sta zdesetkali sadje v tej sezoni, so drevesa na našem vrtu dokaj dobro prestala. Mikroklima ob hiši je vedno vsaj za nekaj stopinj bolj ugodna in se to v takšnih odločilnih trenutkih še kako pozna.

Mali sistemi potrebujejo le malo oskrbe, da ohranijo stabilnost

Svoje vrtove lahko zalijemo, po potrebi pokrijemo, senčimo, zavarujemo … Velikih njiv in polj pa ne moremo – vsaj ne brez ekstremno visokih stroškov ali zavarovalnih premij. Na prehransko varnost naše lepe dežele lahko te dni odločilno vplivamo prav vrtičkarji!

Majhni vrtovi so žilavi in prilagodljivi, poleg tega lahko na njih (po pričevanjih številnih naših izkušenih vrtnarjev) pridelamo 4-8 kg živil na kvadratni meter.

Tudi če sodite med tisto večino, ki pravi, da ima le 30-60 kvadratnih m2 metrov obdelovalnih površin, je to velik potencial. Na 60 m2 so na poligonih v Pirešici dokazali, da se da pridelati okrog 400 kg pridelka!

Agroznanost kaj takega na odprtem stežka doseže, zato vse več hrane pridelujejo brez sonca in tal, v hermetično zaprtih in visoko tehniziranih pogojih, za katere so potrebne milijonske investicije in so takšna »postrojenja« (ne moremo jih več imenovati kmetijske površine) zelo občutljiva na vsako pomanjkanje v globalni oskrbi.

Vendar pozor! Ne gre le za to, koliko smo pridelali, temveč tudi, kaj smo pridelali. Je kilogram paradižnika ali jagod iz hidroponike enakovreden kilogramu dišečega paradižnika ali jagod z našega vrta?

Na vrtu, kjer na soncu in vetru raste naša »srečna« zelenjava, z vsakim kilogramom pridelka dobimo za petino, tretjino ali celo nekajkrat več vitaminov in rudnin kot bi jih iz masovno pridelane zelenjave. Naša zelenjava ne potrebuje varovalne atmosfere, da bi bila sedem dni videti živa. Poberemo jo, ko jo želimo pojesti. Juha je že na krožniku, ko tečem za hišo po še malo svežega peteršilja in drobnjaka.

Moje tri kure res ne potrebujejo nobene posebne oskrbe, da žuželke in travo vsak dan reciklirajo v dve jajci in nam tako zagotavljajo vrhunsko samooskrbo z beljakovinami.

Ali bomo iz ene krize vstopili v drugo, bo zato odvisno le od tega, kar bomo te dni počeli. Kljub temu da imamo tako malo obdelovalnih površin, lahko pridelamo veliko več kot mnogi drugi, ki prav zaradi odvisnosti od visoko tehnizirane pridelave lahko bolj kot mi začutijo vsak izpad v proizvodnji gnojil, mehanizacije, semen …

Prelistajte novi priročnik Samooskrba v praksi in premaknite svoje meje možnega.


Malo šale: Če ne marate “štihanja” …

Zapornik piše ženi: Draga, pojdi na dvorišče, izkoplji mitraljez, ga očisti in zakoplji nazaj.

Paznik v zaporu prebere pismo in takoj obvestijo policijo. Policisti oddrvijo k zaporniku domov in prekopljejo celo dvorišče, vendar ničesar ne najdejo.

Naslednji dan zapornik pošlje novo pismo: Draga, če so policaji prekopali dvorišče, posadi krompir.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj