Skupinski nakupi – povezovanje kmeta in kupca za zdravo prihodnost obeh

nakupujmo-skupaj-tržnica-market place

V Sloveniji se je v zadnjih letih oblikovalo več pobud za skupinsko (ali tudi skupnostno) naročanje ekoloških pridelkov neposredno pri kmetih, saj se je takšna oblika nakupovanja izkazala za bolj prijazno – tako do kupca kot do pridelovalca.

Na spletu boste tako našli skupine Nakupujmo skupaj, Zeleni krog, Letni časi, mi pa smo tokrat za nekaj dodatnih razlag o skupinskem naročanju poprosili Uroša Brica iz skupine Nakupujmo skupaj.

Kaj sploh so skupinski nakupi in kaj je njihov glavni namen?

Gre za preprosto zamisel, da se podporniki ekoloških in lokalnih živil povežejo in na ta način ceneje kupujejo skupaj. Glavni cilj takšne ideje je torej omogočiti nakup kakovostnih, okusnih in zdravih lokalnih pridelkov in izdelkov po ugodni ceni, ki je hkrati pravična za kmeta.

S skupnostnim nakupovanjem želimo spodbuditi večjo samooskrbnost Slovenije s hrano, pridelano na naravi prijazen način na družinskih kmetijah. Ekološka hrana je načeloma dražja od neekološke, s skupnostnim nakupovanjem pa postane bolj dostopna. Poleg tega pa je jasno, da je sezonska hrana, ki je sveže nabrana, okusnejša in koristnejša za naš organizem, kot hrana, ki raste v drugem okolju in pripotuje dolge razdalje.
V obliki skupinskega nakupa lahko vsak član v skupini naroča različne vrste ekoloških in lokalnih živil, od sezonske zelenjave in sadja, semen, mok, žit in žitnih kosmičev, medu, mlečnih izdelkov iz kozjega, ovčjega ter kravjega mleka (sveži sir, jogurt, skuta …), hladno stiskanih olj itd.

Kupci niso samo kupci, temveč člani oziroma podporniki skupnosti

Ljudi, ki se odločijo za tovrstno nakupovanje, zelo neradi imenujemo kupci. Raje jih imenujemo člani oziroma podporniki našega projekta, saj je za nas izraz kupec preveč generična beseda, ki ne odraža globljega odnosa v ozadju. S tovrstnimi akcijami namreč želimo tudi razbiti klasične stereotipe »kupec-posrednik-dobavitelj«, saj je glavno izhodišče za ustvarjanje skupnosti dejstvo, da »razumemo drug drugega«. Če denimo član oziroma podpornik dobi pridelek, ki na pogled ni tako sijoč kot v trgovini, pričakujemo, da bo razumel, kaj pomeni ekološko oziroma to, da ga je ustvarila mati narava takšnega, kot je. Ali na drugi strani, da ponudnik razume, da smo si s povprečno plačo lahko pred 10 leti kupili še enkrat več korenja, kot si ga lahko danes, in da zato postavi ceno, ki je dosegljiva in poštena tako za kmeta kot člana oziroma podpornika. Visoke cene ekoloških in lokalnih pridelkov so namreč pogosto glavni razlog, da si ljudje vse težje privoščijo zdravo in lokalno hrano.

Nekateri tudi potarnajo, da jim je ponudba kljub znižani skupinski ceni še vedno predraga, a je vseeno treba ločiti med jabolki in hruškami, saj lahko primerjamo le pridelke istih kakovosti. Kaki iz Španije, ki je prepotoval ogromno razdaljo in bil obdelan z raznimi škropivi in umetnimi snovmi za podaljšanje obstoja, ni enak kakiju iz Slovenije, ki je iz sadovnjaka prišel direktno na našo mizo.

Velik poudarek je na oblikovanju skupnosti, ki razume interese drug drugega. Zato podpiramo interakcijo med člani in ponudniki – torej ne želimo biti posrednik, ampak želimo, da se kmet in kupec srečata, izmenjata izkušnje in se med seboj spoznata.
Pri tem mnogi med seboj tudi poklepetajo, nekateri pa se o poreklu in načinu pridelave prepričajo celo tako, da obiščejo kmeta kar na domu. Tako odnos ni samo poslovni, nastajajo tudi prijateljstva.
Vsak kupec ima tako dejansko priložnost spoznati ljudi, ki pridelujejo njegovo hrano, in se prepričati o poreklu in načinu pridelave.

Ker ponudbo sestavljajo večinoma slovenski ekološki pridelovalci, je njena vsebina odvisna od raznolikosti, ki je v določeni sezoni na voljo. Ne gre torej pričakovati, da bodo januarja na voljo jagode ali junija kislo zelje.

Kupci smo torej tisti, ki imamo v rokah moč, da stvari premaknemo v pravo smer. Z nakupom soodločamo, koliko hrane in kakšne kakovosti bodo pridelali slovenski kmetje. Namen skupnostnega naročanja je torej dvojne narave – oskrbeti se s kakovostno in zdravo hrano ter hkrati podpreti družinske kmetije, ki pridelujejo na sonaraven način in ohranjajo zemljo neobremenjeno s kemijo.

Kaj pa cene?

Pri cenah prisluhnemo obema stranema, kmetu in kupcu, ter najdemo skupni dogovor, pri čemer naša ekipa deluje kot povezovalni most. Trudimo se, da so cene poštene do obeh strani in delujejo v zadovoljstvo vseh. To ni vedno lahko, še posebej če se želje obeh strani bistveno razlikujejo.
Sicer pa kmetje sami postavljajo cene, organizatorji jim glede na pretekle prodaje določajo le neke smernice oziroma navajajo priporočljive cene.

Po koncu prevzema kmetje pogosto donirajo tudi kakšen zabojček dobrot socialno ogroženim – pri tem so sodelovali tudi že z Zvezo prijateljev mladine in različnimi društvi. V skupnostne nakupe je torej vključena tudi dobrodelna nota.

 

Skupnostna naročanja ponavadi potekajo vsakih 14 dni ali v posebnih, ločenih akcijah. Nekatere termine in lokacije boste našli tudi v našem koledarju dogodkov, za več podrobnosti pa obiščite spletne strani posameznih skupin (povezave na začetku članka). 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj