Še ena stresna sezona na vrtu?

1177
vrt, greda, garden,

April 2024 – Pred leti bi v času branja teh novic večina slovenskih vrtov še vedno počivala pod snegom. Pa poglejte skozi okno danes! Že od februarja je bilo veliko dni s pomladnimi in celo skorajda poletnimi temperaturami.

V času pisanja tega članka drevesa že cvetijo in vsi, ki si želimo samooskrbe s sadjem, trepetamo od strahu, kdaj bo spet prišlo do vdora hladnega zraka, ki nam bo uničil še eno sadjarsko sezono.

Vreme, ki je prej poznalo značilne letne čase, je zdaj precej neodločno. Skoraj vsak mesec imamo malce zime in malce poletja, nekaj dežja in nekaj suše …

Kaj pomeni beseda rastlina?

Kot pove že koren besede, rastline rastejo. In najraje bi rasle nemoteno. Tako kot ljudje ne moremo za večerjo pojesti tridesetih kilogramov hrane, da bi imeli rezervo za mesec dni, tudi rastline ne morejo popiti vsega dežja, ko se nebo odpre, potem pa kot kamele preživeti do naslednjega meseca. No, nekatere zmorejo tudi to, ampak te niso osnova naše prehrane.

Kaj za rastline pomeni pomanjkanje vode

Suša na rastline vpliva na dva načina. Kadar so tla suha, tudi mikroorganizmi, ki so črevesje koreninskega sistema, »pavzirajo«. Preprosto se zasušijo, zabubijo in čakajo boljše dni – rastlina pa ima v tem času znatno manjše možnosti, da pride do dragocenih hranil, četudi so te povsod v tleh. Ko na paradižniku uzremo značilne madeže, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kalcija, je to zelo pogosto znak, da jim je kalcij nedostopen, ker so se tla preveč zasušila.

V sušnih obdobjih tako rastline kot ljudje svoje delovanje prestavijo v »krizni modus«. Preden propadejo, pohitijo, da bi zaključile svojo vegetacijo. Torej gredo v cvet, čim prej naredijo vsaj kakšen plod, da bi si zagotovile seme za naslednji krog – in se poslovijo. Po tistem, ko je rastlina sklenila, da bo zaključila delo, jo je težko prepričati v »novo pomlad življenja«, zato sušni stres praviloma pomeni, da bo naš pridelek znatno manjši, kot smo pričakovali.

Kaj za rastline pomeni preveč dežja

Človek bi pomislil, da je redno zalivanje za rastline božji dar, vendar tudi preveč dobrega lahko škoduje. Prav lani, ko smo imeli mesec dni intenzivnega dežja, številnim vrtičkarjem ni bilo jasno, zakaj rastline tako slabo rastejo. Odgovor je preprost: če je dežja preveč, voda zastaja na območju korenin in uničuje koristne aerobne mikroorganizme, obenem pa omogoča razvoj anaerobnih, ki so v znatno večji meri nekoristni ali celo škodljivi.

Druga težava je, da preveč dežja prehitro splakuje hranila. Mikroorganizmi ravno fermentirajo in poskrbijo za elemente, razpoložljive za rastlino – in že jih naslednji val padavin odplakne, one pa ostanejo lačne, četudi hrana drvi mimo njih.

Poleg teh dveh scenarijev smo lani izkusili tudi precej toče, ki rastline (če jih ne uniči) ustavi v razvoju tako, da jim potolče in uniči veliko listne mase.

Listi so druga usta rastlin

Pri vseh teh težavah utegne biti najboljša in tudi najbolj ekonomična pomoč foliarno gnojenje in krepitev rastlin. Med sušo bi porabili ogromno vode, da bi namočili tla do globine koreninskega sistema. V primerjavi s tem se to, da orosimo liste z vodo in hranilnim pripravkom, res zdi kot kaplja v morje, vendar vseeno zelo dobro učinkuje.

Foliomax je najbrž najbolj preizkušen preparat, ki nam je na voljo. Doslej so ga preizkušali na številnih kulturah in v različnih vremenskih okoliščinah. Največ kontrolnih testiranj v Evropi (Hrvaška, Francija, Nemčija) so opravili na kulturah, kot so koruza, pšenica, soja, paprika, krompir, paradižnik, sladkorna pesa, korenje, kumare, por, zelena in oljke, od sadja pa na jablanah, hruškah, robidnicah, jagodah, češnjah … Zunaj Evrope so ga preizkušali na Tajskem, v Maleziji, Indiji, na Kitajskem in v Senegalu, in sicer na kulturah, kot so riž, soja, čili, banane, sladkorni trs, oljne palme, ingver …

Že v normalnih rastnih razmerah z njegovo uporabo pridelamo občutno več (od 25 do 40 %). V obdobjih skrajnih vremenskih pojavov je njegov prispevek nemara še večji, saj lahko tisto, kar bi bilo sicer izgubljeno, rešimo z zelo preprostimi ukrepi.

Ko je lani v enem tednu toča dvakrat sklestila vse, kar je bilo na vrtu, noben listek ni ostal nepoškodovan. Brajda, pod katero smo samo dan prej sedeli v globoki senci, je bila videti kot pozimi, pod njo pa so potolčeni listi ležali kot konfeti po zabavi. Od tega ne bo nič, smo sklenili, vendar smo se vseeno odločili, da rastline poškropimo s Foliomaxom – predvsem zato, da se na vrtu ne bi zaredile plesni in bolezni. Po treh dneh smo škropljenje ponovili.

Sadja seveda nismo mogli rešiti, vendar si je dovolj opomoglo, da je pognalo nove poganjke in vsaj preživelo. Največje presenečenje nas je čakalo na vrtu. Septembra in oktobra je bil bolj poln kot poleti, ker se je veliko rastlin – četudi so bile potolčene – obnovilo in po zaslugi daljše sezone naredilo to, kar poleti ni bilo možno.

Kaj vsebuje Foliomax

Gre za kamninski material, ki vsebuje obilo kalcija, silicija in drugih elementov v sledeh. V tem Foliomax ni kakšna velika posebnost. To, zaradi česar je tako učinkovit, je oblika pripravka. Mikronizacija, ki je sicer v rabi predvsem v industriji prehranskih dopolnil, omogoči, da so delci tako zelo zdrobljeni, da lahko vstopijo skozi »usta« rastlin, zato jih te v celoti in hitro izkoristijo. Zato Foliomax hitro raztopimo in z njim nahranimo rastline, ki tako dobijo hranila »naravnost v žilo«.

Kdaj pomagati rastlinam

Da rastlinam pomagamo prek listov, morajo imeti dovolj listne mase. Zato prvič preparat nanesemo šele takrat, ko ima rastlina vsaj štiri prave liste. Najučinkovitejše je ukrepati takrat, ko razmere grozijo, da se bodo rastline ustavile v rasti. Če jim pomagamo, še preden se začutijo tako ogrožene, da spremenijo svoj program delovanja, bodo nadaljevale z rastjo.

Ker rastline vseeno potrebujejo nekaj časa, da zaužijejo, kar jim postrežemo, je najbolje, da s Foliomaxom škropimo zgodaj zjutraj ali proti večeru, da močno sonce ne bo zasušilo pripravka na površini listov.


Preberite tudi:
Tudi MKGP poziva k vrtnarjenju!
Hrano je vse težje kupiti!
Nove genomske tehnike?

Prejšnji članekSte ona, on, ono …?
Naslednji članekNorost ali načrtno preoblikovanje plodnosti?
Ana Hauser je hišna avtorica, ki z veliko raziskovalnega duha odkriva aktualne tematike.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj