Poplave so odplavile tudi riž!

102
Farmers are planting rice in the farm.

Poletne poplave so močno prizadele pridelavo poljščin v Indiji in na Kitajskem. Indija, ki predstavlja največjo izvoznico riža na svetu (zagotavlja 40 % svetovnega izvoza), se je odločila za prepoved izvoza vseh sort razen riža basmati.

Zaradi padavin, ki so zamujale, se je setev v Indiji začela pozneje, potem pa so močne poplave prizadele še glavni pridelek riža, zato grozi, da bodo indijska skladišča hitro prazna. Z omejitvami izvoza želijo indijske oblasti umiriti dvig cen in preprečiti lakoto in nemire v svoji državi. Do sredine tega leta je namreč zaradi težav z nabavo drugih žit mednarodna prodaja indijskega riža porasla za 35 %.

Z velikimi težavami pri pridelavi poljščin se to leto srečuje tudi Kitajska, ki je v istem času kot Slovenija doživela poplave bibličnih razsežnosti. Da bi rešili velika mesta in preprečili ogromno gmotno škodo, so se oblasti zavestno odločile potopiti kmetijska področja. Cena takšnega ukrepa pa je velik izpad pridelka.

Globalna oskrba hrane je to leto pod velikim pritiskom. Delno zaradi vojne v Ukrajini in prekinitve Črnomorskega sporazuma, delno zaradi vremenskih ujm, kot je El Niño, ki prinaša preveč dežja na področja Južne Amerike ter sušo v Indoneziji.

Kot poroča FAO (organizacija za hrano in kmetijstvo pri ZN), je indijska prepoved izvoza povzročila skokovit dvig cen riža na svetovnem trgu. Trenutno je cena najvišja v zadnjih 12 letih. Cene so poskočile tudi na Tajskem, v Vietnamu, Singapurju, Indoneziji in na Filipinih.

Seznamu uničenih letin moramo dodati še poplave, ujme in požare v Evropi.

Mislite, da se nas to ne tiče?

Največje uvoznice hrane na svetu so presenetljivo ZDA, Nemčija, Japonska in Britanija. Tudi Kitajska še vedno uvaža veliko živil za svoje potrebe. Če pride do motenj v oskrbi, bogati računajo s tem, da bodo plačali več in tako zagotovili dovolj zase. Kaj pa, če se tudi druge države, ki proizvajajo hrano, odločijo, da bodo najprej prehranile lastno prebivalstvo?

Ne pozabite, 70 % hrane, ki jo pojemo v Sloveniji, je uvožene, trendi pa vse bolj zaskrbljujoči. En graf pove več kot tisoč besed, zato si poglejte na lastne oči, koliko smo zares prehransko varni.


Preberite tudi:
Posvet: Prehranska varnost danes in v prihodnosti
Hrana kot orožje
Kaj bomo jedli čez 5 let?

Prejšnji članekDigitalno kmetovanje – rešitev ali konec kmetijstva?
Naslednji članekAli lahko zaradi vsadkov boli vse telo?
Ana Hauser je hišna avtorica, ki z veliko raziskovalnega duha odkriva aktualne tematike.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj