Ali kako na skupnih njivah rastejo pridelki in skupnost
Ob njivah, na katerih člani društva samooskrbni.net skupaj pridelujejo krompir, stročnice, čebulo …, se pogosto ustavljajo mimoidoči, ki ne morejo verjeti svojim očem. Starejši kmet je imel kar rosne oči, ko je gledal živahno množico in otroke, ki pobirajo krompir.
»Na teh njivah že leta samujejo le traktorji in priključki. Zdaj pa toliko ljudi z motikami … kot v starih časih. Pa niso niti Romuni ali Moldavci, temveč naši, ki to počnejo iz veselja.«
Mariborska skupina je začela, zdaj pa se skupne njive širijo tudi v druge lokalne skupine društva, v katerih člani skupaj pridelujejo to, za kar zmanjka prostora na domačih vrtovih.
Čeprav v Sloveniji vsi tarnajo, da ni dovolj obdelovalne površine, je resnica, da dejansko ni rok. Zato kmetje gojijo le to, kar en človek zmore s pomočjo mehanizacije – žita in silažno koruzo. Za zelenjavo je treba imeti več rok, in teh je premalo. Tako je nastal čudovit model, dober za vse – naše roke pomagajo na kmetovi njivi, kjer stroj ne zmore. Kmet pa nam odstopi del njive, kjer mi pridelujemo, kar potrebujemo.
Eni in drugi imamo tako več zdravega pridelka, ker »špricamo« le z motikami in uporabljamo znanja permakulture in biodinamike, da krepimo rastline ter preprečujemo bolezni.
Podobno v društvu Samooskrbni.net nastajajo tudi skupinski zeliščni vrtovi. Zakaj bi imel vsak svojega, če je skupaj lažje vzgajati zelišča, sušiti in izdelovati domače pripravke?
Zadošča, da imamo v skupini enega ali dva človeka, ki se na zelišča spoznata, pa celotna skupina hitro pridobiva dragoceno znanje in si zagotavlja vrhunske zeliščne pripravke – takšne, ki jih že zdaj ni mogoče kupiti. Zelišča so tudi osnova zdrave kulinarike, zato so članice lokalnega tima iz okolice Žalca ob odprtju vrta pokazale, kaj lahko z njimi počnemo. To je bila prava paša za oči in želodčke.
Številni lokalni timi, četudi še nimajo skupinskih zeliščnih vrtov, organizirajo skupne zeliščarske pohode, na katerih se učijo prepoznavati in uporabljati divjerasla zelišča iz bogate zakladnice narave.
Preberite tudi:
Hvala, ne gremo se več!
Vrtnariti pomeni zaupati v prihodnost
Od pridelka do izdelka s skupnimi močmi
