Hiperinflacija pred vrati?

blagajniški izpisek račun bill

Finančni svet govori o negativnih obrestih, Statistični urad RS je lani izmeril le za kak odstotek višje cene, medtem pa so na svetovnem trgu cene živil in surovin poskočile za sto odstotkov.

Zgodba se je začela tako, da sem dobavitelju, ki nam je izdelal rastlinjak, poslala zelo podobno povpraševanje za še enega. Dobila sem predračun s ceno, ki je bila za 250 odstotkov višja od tiste, ki smo jo plačali pred tremi leti.

»Ste se zmotili?« sem vprašala gospoda, prepričana, da bo odgovoril, da je na kalkulatorju pomotoma pritisnil kakšno tipko več. »Sploh ne«, mi je odgovoril, »mar ne veste, da sta se železo in cink podražila za celih sto odstotkov?« Ker sem bila prepričana, da pretirava, sem šla preverit, kaj se dogaja s cenami na svetovnih borzah. Indeks rasti blagovne borze je od konca aprila 2020 do konca aprila 2021 znašal natanko 198, kar pomeni, da so se cene v samo enem letu v resnici podvojile.

Zatem sem pobrskala še po predalu s svojimi računi iz trgovin. Živilski izdelki, ki jih uporabljamo pri nas doma, so se od leta 2018 do danes podražili za 20 do 40 odstotkov.

Kaj torej meri Statistični urad RS, da so njegove številke videti povsem drugačne? Verjemite mi, da nimam časa za ugotavljanje. Moj prvi mož je bil doktor matematike in iz teh časov sem si zapomnila njegovo izjavo, da obstajajo tri stopnje laži – majhna laž, velika laž in statistična laž.

V čem je vrednost, ko jo denar izgubi?

Eno hiperinflacijo sem že doživela in preživela. Plačo, ki nam jo je uspelo dvigniti zjutraj, smo morali v nekaj urah na črnem trgu zamenjati za nemške marke, sicer bi bila že popoldne vredna od 10 do 20 odstotkov manj. Iz tega časa še vedno hranim bankovce za 10 milijonov, ki so bili že v nekaj dneh po izdaji vredni borih 20 nemških mark.

Tokrat ne gre za izgubo vrednosti ene same valute – pojav je svetoven in tudi padec vrednosti denarja, kot ga poznamo, bo svetoven. Evropska banka je že naznanila prihod nove, digitalne valute, v katero bomo konvertirali to, kar poznamo zdaj. (Nekateri smo tovrstne »konverzije« že večkrat doživeli in dobro vemo, kaj to pomeni.)

V šoli smo se učili, da vsakič, ko denar tiskajo brez pokritja, nastopi inflacija. Lažje je natisniti bankovec za 5 evrov, kot pa vzgojiti kilogram jagod, ki jih nato nekdo kupi za enako vsoto.

Največ »koronskega« denarja je končalo v rokah velikih igralcev, zato so v tej krizi bogati postali še bogatejši. Trenutno je njihovo bogastvo le številka na zaslonu, zato tudi oni mrzlično razmišljajo, kako doseči, da ne bo čez noč izpuhtelo. Tudi manj bogati se zavedajo, da utegnejo njihovi prihranki v hipu izgubiti vrednost, zato jih poskušajo zamenjati za nekaj stvarnega, za nekaj, kar bo ohranilo vrednost.

Ker je stvarne vrednosti na tem planetu veliko manj, kot je denarja, z denarjem ni tako preprosto kupiti nekaj res vrednega. Zato so protikoronski ukrepi »pomagali«, da so se države vnovič zadolžile, podjetja pa so vnovič spravili na rob propada, kajti le tako bodo bogati imeli kaj kupovati.

Če država ne bo mogla odplačati protikoronskih posojil, bo pač prodajala vodo, gozdove, obale in druge vire. Ko mali gospodarstveniki ne bodo več mogli prenašati bremen protikoronskih ukrepov, bodo pač začeli razprodajati vse, kar so ustvarili.

Kaj lahko stori mali človek?

Prihodnost je zelo negotova. Pričakujemo lahko, da bo umetno ustavljena rast cen živil, ki jo je povzročilo zaprtje gostinstva in šol, z novo letino šinila v nebo. Verižno se bo dražilo vse, kar je povezano s surovinami, ki prihajajo s svetovnega trga. Koliko bodo vredni naši prihranki naslednje poletje, lahko le ugibamo.

Ko so enega od največjih strokovnjakov za naložbe vprašali, kam bi vložil svoj kapital, je odgovoril: »V ljudi. Posameznik nikoli ne bo mogel imeti (in ohraniti) vsega, kar potrebuje za preživetje v kriznih časih. Skupnost pa lahko!«

Ko denar poide, pamet pride

V Sloveniji imamo še veliko virov, prostorov, opreme in znanja. Morda nas bo kriza naposled prisilila v več sodelovanja. Namesto da z desetletja trajajočimi spori v zvezi z mejniki hranimo odvetnike, je morda napočil čas za združevanje več parcel, postavljanje večjih skupinskih rastlinjakov, zagotavljanje dobrih zemljank in hladilnic za celotno vas ali sosesko …

Delitve nas siromašijo bolj kot inflacija. Prav na tem področju se skriva naša edina pot v varno prihodnost. Tisti, ki snujejo četrto industrijsko revolucijo in »veliko resetiranje«, se lahko igrajo z našim denarjem, ne morejo pa se igrati z našo vrednostjo. Če znamo nekaj ustvariti, izdelati, popraviti, zgraditi, sešiti, nabrati, pozdraviti … smo veliko bogatejši in varnejši kot tisti, ki samo gledajo številke na svojih bančnih računih.

Indijanci so nam že pred stoletjem sporočali, da bomo nekoč ugotovili, da denarja pač ne moremo jesti. Izkoristite to poletje, da postanete čim bolj samooskrbni, da si okrepite zdravje in povrnete telesno pripravljenost, pridobite nova znanja in veščine, spoznate somišljenike in vzpostavite svoje dobavne verige.

Le povezani in samooskrbni smo lahko brezskrbni.

Obilje na delu

Finančni trgi morda lahko ustvarjajo krize, ljudje pa vedno lahko ustvarimo obilje, če le zavihamo rokave in si podamo roke.

Sodelovanje v ekipi Zazdravje.net se je iz pisarn in s spleta preselilo tudi na vrtove. Tako smo se s skupnimi močmi lotili še enega samooskrbnega vrta v skupni rabi.

To leto smo pridelali in med prijatelje razdelili več kot 2000 sadik zelenjave, jagodičja in zelišč, načrtujemo pa tudi skupno obiranje in vlaganje. Poleg tega, da pridelujemo dobrote, z veseljem snujemo še več koristnih vsebin, ki jih želimo deliti z vami.


Kako si zagotoviti lastno preskrbo s hrano, lahko med drugim preberete v prispevku Celostna samooskrba – kako si pridelati hrano za lastne potrebe? ali poslušate v radijskem prispevku Celostna samooskrba s hrano, zdravjem, socialnostjo – kako do nje?.
Za bolj natančne informacije in napotke pa priporočamo v branje priročnik Samooskrba v praksi.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj