Vse za naše zdravje?

811

V času, ko se mediji vrtijo okrog »modrih luči« in »naših« športnih dosežkov, poteka zelo nevarno preoblikovanje sveta, ki z vsakim dnem jemlje vse več do zdaj samoumevnih pravic.

Pravico do prehranske suverenosti spodkopava veliki korporacijski prevzem semenarstva.

Spreminjanje prehranskega sistema

Hkrati se pospešeno spreminja prehranski sistem, tako da hrana ne bo več pridelana, temveč proizvedena v proizvodnih obratih (hidroponika, akvaponika, aeroponika, encimske tovarne, celične kulture, 3D-tiskanje …). Korporacije so se namreč domislile, kako bodo pod krinko reševanja globalne nevarnosti pred lakoto pobrale denar, namenjen za kmetijstvo. Z monopoli in monokulturami pa bodo tveganje pred globalno lakoto dolgoročno le povišale.

Področje zdravilnih rastlin in ljudske medicine

Tudi na področju zdravljenja poteka veliki prevzem narave, ki jo želijo še bolj oddaljiti od ljudi. EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) je ugotovila, da so številne zdravilne rastline, ki jih uporabljamo že tisočletja, potencialno toksične. Neuko ljudstvo je torej treba obvarovati pred tveganji, zato bodo te rastline regulirali. Govorimo o »nevarnih« snoveh, kot so ašvaganda, sveta bazilika, kurkuma in sladki pelin. Ne morete verjeti? Tudi mi ne, vendar tisočletja čudovitih izkušenj ljudskih medicin na vsem planetu očitno štejejo manj kot ena naročena študija, ki je v rastlini našla neko molekulo, ki jo bodo razglasili za sovražnika in se bo z njo potem ukvarjala le farmacija.

Pred leti smo se smejali, ko so cimet zaradi kumarina razglašali za nevarnega. »Pa tudi kamilice in rman ga vsebujejo,« smo takrat zapisali. »Bodo še to prepovedali?« Rman je že na seznamu rastlin, ki niso v prostem prometu, žal enako grozi tudi kamilicam. Beseda regulirati pomeni, da te rastline verjetno ne bodo več na voljo v prosti prodaji.

Za »našo varnost« se tudi močno zmanjšujejo odmerki vitaminov in rudnin, ki so v prosti prodaji dovoljeni v prehranskih dopolnilih. Četudi so priporočeni dnevni odmerki za nekatera hranila smešno majhni, bodo postali edini možni. Terapevtsko količino boste dosegli le tako, da boste zaužili polno pest kapsul. Številni zato pospešeno pobirajo, kar je še na policah, da si vsaj zagotovijo odmerke za nekaj let.

Hkrati se rešitev vse večjega števila simptomov vidi le v cepivih, ki jih je iz dneva v dan več in se preusmerjajo v nove dobičkonosne oblike cepiv MRNA, katerih sestava ostaja skrivnost. Se vam ne zdi, da je razlika med definicijo varnosti, ko primerjamo omenjene »nevarne rastline« in nove tehnologije cepiv, malo prevelika?

Zavihajte rokave

Ni več dovolj verjeti v naravne rešitve. Zanje boste morali tudi poskrbeti. Kamilice, bazilika in sladki pelin bodo še vedno rasli na naših vrtovih ali vrtovih naših prijateljev. Pri tem se nam godi veliko bolje kot prebivalcem Šanghaja, Pariza ali New Yorka. Morali pa jih bomo poznati in iz njih izdelati to, kar potrebujemo za zdravje.

Privilegij življenja v Sloveniji so tudi naša zeliščarska nebesa – visokogorje, močvirja, skale, obale, kras  .. Imamo skoraj vse biotope, ki jih zdravilne rastline potrebujejo, da razvijejo največ moči. Po zdravilnih rastlinah dobesedno gazimo in le pripogniti se je treba, pa že imamo v rokah pomoč za zdravje in polne baterije. Kot lahko preberete v knjigi Zbogom, utrujenost, je v Sloveniji mogoče gojiti ali v naravi nabirati vsaj pet močnih adaptogenih rastlin, torej nam zanje ni treba odšteti niti evra.

Prekomplicirano?

Narave nam torej ne bodo vzeli, je pa vprašanje, koliko znanja in spretnosti imamo po vseh letih, ko je bilo dovolj le odpreti stekleničko in pogoltniti kakšno tabletko.

Vse skupaj je res prezahtevno za enega človeka, zato se ljudje povezujejo in tako že nastajajo skupinski zeliščni vrtovi, skupna izdelava čajev, mazil, tinktur …

Dejansko nekaterih učinkovitih pripravkov že dolgo ni več mogoče kupiti. Kaj pomaga gabez, če ga morajo ponudniki delati v nafti (vazelinu), da zadostijo predpisom? Organske maščobe, kot je salo, na osnovi katerega tradicionalno izdelujejo dobra mazila, pa v prodaji niso dovoljene. Zato je tudi dobro ognjičevo, gabezovo ali smrekovo mazilo treba znati narediti. Da ne omenjam medenih sirupov, ki jih morajo proizvajalci zavoljo varnosti pasterizirati in tako v njih uničiti zdravilne sluzi, ki razpadejo pri višjih temperaturah. Zakaj bi sploh kupovali nekaj, kar ima pičlih deset odstotkov moči, in potem ugotavljali, da »naravni pripravki ne delujejo«? Motivacija, da sami naredimo sirup, ki bo deloval stoodstotno, pa postaja iz dneva v dan večja.

Izločanje naravnih zdravil iz proizvodnje?

Ponudniki naravnih zdravil sporočajo, da bodo morali marsikaj izločiti iz proizvodnje. Prehodno obdobje, v katerem bi morali rastlinske pripravke registrirati kot zdravila, se namreč izteka, zakonodaja, ki določa, katerim pogojem morajo zadostiti, je tako komplicirana in za naravne pripravke neizvedljiva, da registracija preprosto ni mogoča. Med drugim morajo proizvajalci dokazati vse interakcije med rastlinami, ki jih uporabljajo v pripravku. Pri sinteznih pripravkih je to enostavno, ker uporabljajo praviloma zgolj eno učinkovino. Že v eni sami rastlini pa je teh učinkovin lahko na desetine ali stotine. Ko rastline sinergijsko delujejo, se učinki seveda množijo. Ravno to, kar je največja prednost naravnih pripravkov, je hkrati tudi največja ovira za registracijo. Takšna zakonodaja bo prizadela številne, tudi zelo uveljavljene ponudnike, kot je A. Vogel.

Bolj se krepijo omejujoči ukrepi bruseljske administracije, večja je motivacija ljudi, da se povežejo. Ko odkrijejo, kako ob sodelovanju vse postane bolj preprosto, kakovostno in poceni, pa ne gredo več nazaj.

V nabiranju sivih oblakov, ki pridejo z vsakim novim svežnjem, obstaja tudi nekaj dobrega. Ljudje se vračamo k sebi, naravi in drugim ljudem.

Znanje je še dovoljeno!

Na srečo je Alfred Vogel svoje recepture in način uporabe rastlin natančno zapisal v knjigi, ki je ena redkih, s katero si lahko pomagamo pri iskanju naravnih rešitev tudi pri resnih težavah. Prelistajte jo na znanje.zazdravje.net.


Preberite tudi:
Hvala, ne gremo se več!
Popolna razprodaja prehranske suverenosti
Vrtnariti pomeni zaupati v prihodnost

Prejšnji članekZlata jesen?
Naslednji članekGremo v gobe ali po gobe?
Sanja Lončar
Sanja Lončar (1965-2025) je od leta 2005 vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Bila je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Delovala je kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je tudi informacijsko središče Zazdravje.net in Društvo Samooskrbni.net. V letu 2025 je njeno zagnanost dokončno ustavila težka bolezen, a njeni projekti, ideje in vizije ostajajo živi.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj