V času, ko je covid-19 oblegal Wuhan, smo na spletu opazovali cisterne vitamina C, ki so ga dostavljali tamkajšnjim bolnišnicam. Splet je bil poln informacij o uspehih, ki so jih dosegali z velikimi intravenoznimi odmerki tega vitamina. Ker ne gre za kako revolucionarno (beri: dobičkonosno) zdravilo, so se informacije o tem hitro polegle. Je šlo za lažne upe – ali pa vitamin C v resnici igra pomembno vlogo pri varovanju pljuč?
V osnovni šoli so nas učili, da lahko pomanjkanje vitamina C povzroči skorbut. Beseda skorbut zveni starodobno in prikliče v spomin izčrpane mornarje iz nekih davnih časov. O tem, da skorbut ni brez sleherne povezave z zdajšnjim časom, pa govori podatek, da je smrt povzročal zato, ker se je navadno končal s hudo pljučnico. Če se pomanjkanje vitamina C tako neposredno odraža na pljučih, se lahko upravičeno vprašamo, ali jih utegne odprava njegovega pomanjkanja pozdraviti.
O neposredni povezavi med delovanjem vitamina C in zdravjem pljuč vemo vse več. Raziskava, ki jo je objavila revija Journal od the Royal Society of Medicine[1], zelo natančno razlaga mehanizme, s katerimi vitamin C vpliva na odpornost pljuč. Eden od pomembnih je vpliv vitamina C na tvorbo kolagena. Kolagen je pomemben gradnik tkiv, in če ga ni dovolj, smo vse bolj »razmehčani«, vsak udarec povzroči podplutbo, tkiva lažje pokajo in tudi virusi imajo z njimi manj dela.
Drugi pomembni vidik je antioksidativna moč vitamina C, saj preprečuje oksidacijski stres, do katerega pride v procesu okužbe. Dokazana je tudi neposredna povezava med zalogami vitamina C v telesu ter koncentracijo fagocitov in t-limfocitov v plazmi. Poleg tega so dokazali, da pri ljudeh s pljučnico pride do hitrega upada tega vitamina v plazmi.[2]
Knjižnica Cochrane je objavila sistematičen pregled obstoječih raziskav, ki obravnavajo vpliv vitamina C na pljučnico pri ljudeh. Pet kontroliranih poskusov, ki so jih izpeljali v različnih državah, dokazuje, da igra vitamin C pomembno vlogo pri poteku pljučnice. Učinki so nedvoumni pri populaciji, ki je bila slabo založena s tem vitaminom, medtem ko so pri osebah, ki so si s prehrano zagotavljale zadosten vnos tega vitamina (95 mg/dan), opazili manj izrazite učinke (če kot učinka ne štejemo že zgolj dejstva, da v tej populaciji pljučnica nastopi redkeje).
Vitamin E v kombinaciji z vitaminom C je prepolovil število primerov pljučnice pri moških kadilcih. Tudi raziskave, opravljene na osebah, ki so pod kroničnim fizičnim stresom (npr. priprave za maraton), so pokazale, da je bila dovzetnost za prehlad v skupini, ki je uživala več vitamina C, dvakrat manjša kot pri tistih z manjšimi zalogami tega vitamina. Rezultat ne preseneča, saj vitamin C počne natanko to: preprečuje razkroj tkiv, poškodovane fascije pa hitro sanira.
Šibka točka večine raziskav je v tem, da ne vemo, katere oblike vitamina C so uporabili. Zdaj namreč vemo, da ni vseeno, v kateri obliki in v kakšnih kombinacijah ga uživamo. Vemo tudi, da imajo nekatere oblike tega vitamina v telesu zelo slab izkoristek – in da s povečevanjem količine ne dosežemo večje koncentracije v plazmi, ampak zgolj obremenjujemo ledvice.
Liposomske oblike, pri katerih je vitamin že »zapakiran« v idealne transportne molekule, dosegajo zelo visoko raven absorpcije. Kadar pa so zaužiti odmerki manjši, pomagajo sinergijski učinki z drugimi naravnimi antioksidanti, ki »ekipno« sodelujejo z vitaminom C. Najbolje je izkoristiti oboje – dobre vire vitamina C v sodelovanju s cinkom, z vitaminoma E in D ter z naravnimi antioksidanti.
(Ne)znani viri vitamina C
V zvezi z vitaminom C najbrž najprej pomislite na limone, ki teoretično vsebujejo 70 mg vitamina C na 100 g, vendar je to le teorija, ki velja za ljudi, ki jim na vrtu raste limonovec. Limone, ki jih kupujemo v trgovinah, so praviloma obrali še zelene in so dolgo zorele v temi, daleč od sonca, ki prispeva k tvorbi vitamina C.
Vitamina C k sreči ne vsebujejo le limone. Na voljo nam je še precej drugih svežih virov tega vitamina. V šipku, ki ga imate morda pred nosom, ga je vsaj dvajsetkrat več kot v limonah. Dnevni odmerek pokrije tudi uživanje borih 40 g kakija na dan. En sam sadež torej zadošča za vso družino! V ciklu delavnic Naredi sam – Kako naredimo svoja superživila, prehranska dopolnila in zdravilne pripravke, bomo spoznali petdeset odličnih domačih virov tega vitamina. (To ni napaka, res jih je toliko, le poznati jih je treba.)
[1] Journal od the Royal Society of Medicine, C/11, 2007, str. 495–498.
[2] Harn Hemilä, Do vitamins C and E affect respiratory infections? [disertacija]. Helsinki: University of Helsinki, I/9, 2006, str. 1–9, 58–67, 101–104. Dostopno na https://helda.helsinki.fi/handle/10138/20335.
