V čem je povezava med vitaminom C in zdravjem pljuč

V času, ko je covid-19 oblegal Wuhan, smo na spletu opazovali cisterne vitamina C, ki so ga dostavljali tamkajšnjim bolnišnicam. Splet je bil poln informacij o uspehih, ki so jih dosegali z velikimi intravenoznimi odmerki tega vitamina. Ker ne gre za kako revolucionarno (beri: dobičkonosno) zdravilo, so se informacije o tem hitro polegle. Je šlo za lažne upe – ali pa vitamin C v resnici igra pomembno vlogo pri varovanju pljuč?

V osnovni šoli so nas učili, da lahko pomanjkanje vitamina C povzroči skorbut. Beseda skorbut zveni starodobno in prikliče v spomin izčrpane mornarje iz nekih davnih časov. O tem, da skorbut ni brez sleherne povezave z zdajšnjim časom, pa govori podatek, da je smrt povzročal zato, ker se je navadno končal s hudo pljučnico. Če se pomanjkanje vitamina C tako neposredno odraža na pljučih, se lahko upravičeno vprašamo, ali jih utegne odprava njegovega pomanjkanja pozdraviti.

O neposredni povezavi med delovanjem vitamina C in zdravjem pljuč vemo vse več. Raziskava, ki jo je objavila revija Journal od the Royal Society of Medicine[1], zelo natančno razlaga mehanizme, s katerimi vitamin C vpliva na odpornost pljuč. Eden od pomembnih je vpliv vitamina C na tvorbo kolagena. Kolagen je pomemben gradnik tkiv, in če ga ni dovolj, smo vse bolj »razmehčani«, vsak udarec povzroči podplutbo, tkiva lažje pokajo in tudi virusi imajo z njimi manj dela.

Drugi pomembni vidik je antioksidativna moč vitamina C, saj preprečuje oksidacijski stres, do katerega pride v procesu okužbe. Dokazana je tudi neposredna povezava med zalogami vitamina C v telesu ter koncentracijo fagocitov in t-limfocitov v plazmi. Poleg tega so dokazali, da pri ljudeh s pljučnico pride do hitrega upada tega vitamina v plazmi.[2]

Knjižnica Cochrane je objavila sistematičen pregled obstoječih raziskav, ki obravnavajo vpliv vitamina C na pljučnico pri ljudeh. Pet kontroliranih poskusov, ki so jih izpeljali v različnih državah, dokazuje, da igra vitamin C pomembno vlogo pri poteku pljučnice. Učinki so nedvoumni pri populaciji, ki je bila slabo založena s tem vitaminom, medtem ko so pri osebah, ki so si s prehrano zagotavljale zadosten vnos tega vitamina (95 mg/dan), opazili manj izrazite učinke (če kot učinka ne štejemo že zgolj dejstva, da v tej populaciji pljučnica nastopi redkeje).

Vitamin E v kombinaciji z vitaminom C je prepolovil število primerov pljučnice pri moških kadilcih. Tudi raziskave, opravljene na osebah, ki so pod kroničnim fizičnim stresom (npr. priprave za maraton), so pokazale, da je bila dovzetnost za prehlad v skupini, ki je uživala več vitamina C, dvakrat manjša kot pri tistih z manjšimi zalogami tega vitamina. Rezultat ne preseneča, saj vitamin C počne natanko to: preprečuje razkroj tkiv, poškodovane fascije pa hitro sanira.

Šibka točka večine raziskav je v tem, da ne vemo, katere oblike vitamina C so uporabili. Zdaj namreč vemo, da ni vseeno, v kateri obliki in v kakšnih kombinacijah ga uživamo. Vemo tudi, da imajo nekatere oblike tega vitamina v telesu zelo slab izkoristek – in da s povečevanjem količine ne dosežemo večje koncentracije v plazmi, ampak zgolj obremenjujemo ledvice.

Liposomske oblike, pri katerih je vitamin že »zapakiran« v idealne transportne molekule, dosegajo zelo visoko raven absorpcije. Kadar pa so zaužiti odmerki manjši, pomagajo sinergijski učinki z drugimi naravnimi antioksidanti, ki »ekipno« sodelujejo z vitaminom C. Najbolje je izkoristiti oboje – dobre vire vitamina C v sodelovanju s cinkom, z vitaminoma E in D ter z naravnimi antioksidanti.

(Ne)znani viri vitamina C

V zvezi z vitaminom C najbrž najprej pomislite na limone, ki teoretično vsebujejo 70 mg vitamina C na 100 g, vendar je to le teorija, ki velja za ljudi, ki jim na vrtu raste limonovec. Limone, ki jih kupujemo v trgovinah, so praviloma obrali še zelene in so dolgo zorele v temi, daleč od sonca, ki prispeva k tvorbi vitamina C.

Vitamina C k sreči ne vsebujejo le limone. Na voljo nam je še precej drugih svežih virov tega vitamina. V šipku, ki ga imate morda pred no­som, ga je vsaj dvajsetkrat več kot v limonah. Dnevni odmerek pokrije tudi uživanje borih 40 g kakija na dan. En sam sadež torej zadošča za vso družino! V ciklu delavnic Naredi samKako naredimo svoja superživila, prehranska dopolnila in zdravilne pripravke, bomo spoznali petdeset odličnih domačih virov tega vitamina. (To ni napaka, res jih je toliko, le poznati jih je treba.)


 

[1]   Journal od the Royal Society of Medicine, C/11, 2007, str. 495–498.

[2]   Harn Hemilä, Do vitamins C and E affect respiratory infections? [disertacija]. Helsinki: University of Helsinki, I/9, 2006, str. 1–9, 58–67, 101–104. Dostopno na https://helda.helsinki.fi/handle/10138/20335.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj