Korona virus je s svojo hitro razširjenostjo potrkal na vrata skoraj vsakega od nas. Velika večina vseh primerov okužb je minila brez vidnih posledic na naše zdravje. Toda korona virus ima svojo nekoliko bolj zahrbtno oz. potuhnjeno »strategijo« delovanja na naša telesa.
Covidna okužba v notranjosti telesa poskrbi za vnetne procese, ki so nam nevidni, njihove posledice pa ugotavljamo in opažamo kasneje, ko je od postavljene diagnoze minilo že več tednov. Od osebnih in družinskih zdravnikov so prišle informacije, da ljudje tožijo zaradi nezmožnosti koncentracije, pomanjkanja energije, splošnega slabega počutja, slabše delovne storilnosti in motenj v delovanju srca. Vsi s tovrstnimi težavami so tudi preboleli covid. Zato so vse takšne ugotovljene in opažene zdravstvene posledice po preboleli okužbi zdravniki poimenovali »dolgotrajni covid«.
Ali veste, da je dolgotrajni covid možno označiti z več kot 200 različnimi simptomi!? Ti simptomi so posledica različnih vnetij, ki jih povzročajo ostanki virusov in z virusi okuženih celic, ostali v telesu po prvotni okužbi s korona virusom. Opravljene raziskovalne študije so pokazale, da imajo vsi prebolevniki potencial razvoja posameznih simptomov, katerih vzrok gre iskati pri učinkih korona virusa na telo.
Vnetja na ožilju – kaj jih sproži?
Srčno-žilni sistem je za normalno delovanje človeškega organizma ključnega pomena, saj poskrbi za prenos hranil in kisika do celic ter v obratni smeri prenos odpadnih presnovkov in ogljikovega dioksida do telesnih sistemov, ki te odpadne presnovke predelajo in se jih znebijo. Da je ožilje sposobno nemoteno opravljati vse te procese, morajo biti žilne stene vitalne, gladke in prožne.
Vsi virusni ostanki v telesu imajo možnost aktivacije obrambnih imunskih celic, ki sprožijo različne vnetne odzive na epitelijskih (površinskih) celicah ožilja in dihal. Če je posameznikovo telo močno obremenjeno z virulentnimi ostanki korona virusa, lahko ti povzročijo sistemska vnetja na žilnih stenah in tudi v srčni mišici. Vse to lahko privede do razvoja aterosklerotičnih sprememb, razvoja krvnih strdkov in v najhujšem primeru srčnega infarkta. Razvoj mikro strdkov vpliva na preskrbljenost celic s hranili, ki pridejo po arterijah in arteriolah do celic. Pomanjkanje hranil za celično presnovo vpliva tudi na tvorjenje ATP-energije in povečuje izpostavljenost oksidativnemu stresu, kar povzroča telesno utrujenost.
Kaj pomaga pri blaženju simptomov dolgotrajnega covida?
Proti dolgotrajnemu covidu se lahko borimo na popolnoma naraven način, saj v naši uravnoteženi in raznoliki prehrani najdemo marsikatere spojine, ki pomagajo pri blaženju, odpravljanju in umirjanju stranskih učinkov vnetij.
Vitamin B12
Aktivni obliki vitamina B12 metilkobalamin in adenozilkobalamin pomagata pri blaženju vnetnih procesov in pomagata pri tvorbi rdečih krvnih celic. Pomembno vlogo imata pri delovanju živčnega sistema, vplivata pa tudi na zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti. Vitamin B12 zelo tesno sodeluje s folno kislino, saj ima zelo pomembno vlogo pri pretvarjanju rezervnih in transportnih oblik folne kisline v njeno učinkujočo (aktivno) obliko. Najizdatnejši viri vitamina B12 so jetra, meso, ribe, jajca in mlečni izdelki, fermentirani izdelki (tudi rastlinski) in z vitaminom B12 obogatena živila.
Folna kislina
Aktivna oblika folne kisline v telesu nastane samo s pomočjo vitamina B12 in ima ključno vlogo pri zagotavljanju optimalnega delovanja imunskega sistema in razvoja živčevja ter pri preprečevanju slabokrvnosti. Dobri naravni viri folata so nekatere vrste temne zelenjave ter pomaranče, stročnice, kruh in živila iz polnozrnate moke, krompir, meso, jetra, mleko in mlečni izdelki, nekatere vrste sira in jajca. Pomemben vir folata so lahko sicer tudi živila obogatena s tem vitaminom.
Kurkumin
Polifenolna molekula, ki se je pokazala kot zelo koristna pri blaženju vnetnih stanj v telesu. Ima močan antioksidativni in protivnetni potencial. Kurkumin se na splošno zelo slabo absorbira v človeškem prebavnem sistemu, njegovo absorpcijo pa poveča hkratno uživanje lecitina ali katerekoli druge zdrave maščobe.
Resveratrol
Polifenolna molekula, ki ima močan antioksidativni potencial in sposobnost umirjanja vnetnih procesov v telesu. Antioksidativni potencial resveratrola se pozna predvsem pri ohranjanju optimalnega stanja epitelijskih celic žilnih sten, kar preprečuje razvoj aterosklerotičnih sprememb na ožilju. Poznani so učinki resveratrola pri ponovnem nastajanju mitohondrijev v celicah, kar pripomore k boljši presnovi, povečani količini telesne energije in manjši utrujenosti. Odličen vir resveratrola so rdeče vino, grozdje in jagodičevje.
Aronija
Aronija je majhen jagodičast sadež, ki vsebuje zelo visoko vsebnost antioksidantov (fenolne kisline, antocianine in flavanole). Antioksidanti v aroniji imajo ugoden učinek na zdravje srca, spojine v aroniji pa delujejo tudi protivnetno in podpirajo delovanje imunskega sistema.
Alfa lipoična kislina (ALA)
ALA je organska spojina, ki ima zelo močan antioksidativni potencial ter zelo učinkovito znižuje oksidativni stres in blaži vnetja po telesu. ALA se sintetizira v mitohondrijih, zaužijemo pa jo tudi z ustrezno prehrano. Prehranski viri ALA so rdeče meso, brokoli, špinača, paradižnik, brstični ohrovt, grah, krompir.
Vitamin C
Vitamin C je vodotopen vitamin in ima v telesu vlogo antioksidanta. Udeležen je v mnogih bioloških procesih, pomemben pa je tudi pri tvorbi kolagena, ki je potreben za normalno delovanje ožilja. Dokazano je, da je potreben tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Vitamin C je večinoma rastlinskega izvora, njegovi najboljši prehranski viri pa so različna jagodičevja, agrumi, rdeča paprika, ohrovt, brokoli in fermentirana živila.
Betaglukani
Betaglukani so topne prehranske vlaknine, ki igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja ožilja in črevesja. Pomagajo pri zniževanju LDL-holesterola, kar preprečuje možnost nastanka vnetnih reakcij na žilnih stenah in s tem razvoja ateroskleroze. Prehranski viri betaglukanov so različna žita in njihovi kosmiči, riž, gobe.
Vitamin E
Vitamin E je v maščobi topen vitamin z antioksidativnim delovanjem, ki ščiti epitelijske celice pred oksidativnim stresom. Vitamin E preprečuje oksidacijo membranskih maščob in s tem razvoj vnetij na epitelijskih celicah. Dokazano ščiti pred aterosklerozo. Najdemo ga v maščobnih živilih, največ v rastlinskih ekstra deviških oljih, oreščkih, špinači in obogatenih kosmičih.
Omega-3 maščobne kisline
Omega-3 maščobne kisline imajo protivnetni učinek v celicah in predstavljajo pomembno gradbeno strukturo vseh celičnih membran po telesu. Njihov blagodejen učinek je pomemben za nemoteno delovanje možganov, skrbijo za zdravo ožilje in optimalno razmerje med LDL- in HDL-holesterolom, ki je ključnega pomena pri varovanju pred srčno-žilnimi boleznimi.
Odlično bi bilo, če v svojo vsakodnevno prehrano vključite vsaj nekaj omenjenih hranil, ki vam bodo pomagala do telesne in kognitivne vitalnosti. Na voljo pa vam je seveda tudi možnost, da vašo prehrano dopolnite s kakovostnimi naravnimi prehransko-terapevtskimi rešitvami v obliki prehranskih dopolnil. Bodite le pozorni na to, da vsebujejo aktivne in biološko dostopne oblike zgoraj omenjenih hranil, kar bo zagotovilo čim večji izkoristek. Izberite pametno in zavarujte svoje zdravje.
Preberite tudi:
Naravno pogasimo vnetja
Trije glavni krivci za utrujenost
