Bo delovalo? 8 kriterijev za izbiro učinkovitih prehranskih dodatkov in naravnih zdravil

Zdravilne rastline, pa tudi številna živila nam ponujajo velike moči, vendar le, če so jih lahko ustvarila sama (če jih torej niso pridelali množično ter jih gnojili in varovali s kemičnimi sredstvi). Ali je to dovolj?

Če bi imel vsak od nas pred svojim pragom sveže, polnovredne ter zdrave zdravilne rastline in živila, za ohranjanje njihove zdravilne in hranilne moči verjetno ne bi potrebovali prav veliko visoke tehnologije. Zaplete se, ker večina ljudi nima ne znanja ne časa, da bi si zdravila in prehranska dopolnila pripravljali sami. Če jih mora pripraviti nekdo drug, če morajo prepotovati velike razdalje, večji del svoje življenjske dobe pa preživeti v skladiščih ali naših predalih, to, kar na koncu zaužijemo, ni enako tistemu, kar bi lahko dobili neposredno od rastline.

Ko se poglobimo v to vprašanje, ugotovimo, da kar devet od desetih izdelkov s trgovskih polic ne izpolni obljub, zaradi katerih smo jih kupili. V nekaterih kategorijah je statistika še slabša.

Kateri so pogoji, ki jih morajo tovrstni izdelki izpolnjevati, da imajo sploh kako vrednost, da so torej učinkoviti in blagodejni?

Formulacija

Na trgu je vsaj 50 izdelkov,  ki ponujajo B-kompleks, vendar je njihov učinek v telesu odvisen od tega, kako so formulirani. Pri snovanju dobrih izdelkov upoštevajo, da vam v telesu zagotovo ne primanjkuje le ene snovi, zato potrebnemu vitaminu ali rudnini praviloma dodajo še to, kar telo potrebuje, da bo učinkovino tudi pravilno uporabilo. Ko se odločate za nakup izdelka, torej poglejte, kako je formuliran.

Pri probiotikih je odlično, če imajo »popotnico« v obliki prebiotikov. Občutljive snovi, zlasti laneno olje in druga olja z omega-3, so boljše v družbi vitamina E ali kake začimbnice, ki jim pomaga ohranjati antioksidativne moči.

Skratka, dodatne snovi v izdelku niso okras. Če so modro dodane, lahko prav te snovi prispevajo k nekajkrat večjemu izkoristku v primerjavi z izdelki, ki ne vsebujejo tovrstnih pomočnikov.

Ujemanje z našimi potrebami

Izdelek je lahko še tako dober in tehnološko dovršen, vendar to še ne pomeni, da je natanko to, kar potrebujete. Zato je dobro, da se ne odločate le na osnovi oglasnih sporočil in brošur.

Idealno bi bilo, če bi vam pri izbiri pomagala oseba, ki se dobro spozna na to področje. Praviloma so to nutricionisti, naturopati, bioresonančni terapevti in strokovnjaki ortomolekularne medicine. Bioresonanca celo omogoča testiranje pripravka – tako takoj izveste, ali je ustrezen tudi za vas.

Dokazna gradiva

Najlažje je, če je pripravek registriran kot naravno zdravilo. Za tak status morajo biti na voljo obsežni dokazi o učinkovitosti, stabilnosti, trajnosti in varnosti. To v praksi pomeni, da ima izdelek iz ameriškega slamnika, arnike, vrbove skorje, baldrijana, ginka, kostanja ali kake druge rastline, ki ima status zdravila, dokazane učinke in da lahko zaupate, da bo učinkovit vse do konca roka uporabnosti.

Če izdelek ni registrirano zdravilo, lahko njegovo kakovost ugotavljamo posredno, denimo s certifikati o načinu pridelave in predelave ali ob pomoči natančnih informacij o sestavi in načinu proizvodnje.

Pomembno je, da vemo, kakšna je količina aktivnih učinkovin v izdelku, saj bomo le tako zagotovili pravilno doziranje, ki zagotavlja učinke. V zadnjem času tehnološke izboljšave omogočajo, da tudi naravne pripravke pravilno doziramo in zagotavljamo njihovo prisotnost daljši čas. Podaljšano sproščanje omogoča, da pripravek denimo namesto trikrat na dan zaužijemo le enkrat, kljub temu pa bo v telesu ves čas dovolj potrebne učinkovine. To je še posebno koristno pri snoveh, ki nam pomagajo do boljšega spanca.

Oksidacija

Šibka točka številnih naravnih izdelkov je njihova trajnost. Najobčutljivejša so olja z visokim deležem maščobnih kislin omega-3 (predvsem laneno olje).

Nekateri proizvajalci so ta problem rešili tako, da lanenemu olju dodajajo olje pšeničnih kalčkov (naravni vir vitamina E), ki ga ščiti pred oksidacijo, oboje pa zaščitijo še z želatinasto ovojnico. Drugi laneno olje stiskajo brez prisotnosti zraka in ga pakirajo v steklenice z varovalno atmosfero. S tem zagotovijo, da to, kar kupimo, ni oksidirano. Kaj se bo dogajalo po odprtju steklenice, pa je že naša odgovornost.

Na oksidacijo so občutljivi tudi vsi antioksidanti. Ti se že po naravi radi vežejo s kisikovimi molekulami, razen če jim tega ne onemogoči tehnološka rešitev. Če je izdelek v obliki prahu ali kosmičev, je praviloma zelo občutljiv na oksidacijo. To še posebno velja za »zelene praške« (alge v prahu, ječmenova, pirina in pšenična trava …). Ko tovrstne izdelke odpremo in jih začnemo uživati, se njihov okus in delovanje spreminjata iz dneva v dan, učinek pa peša.

Zato je priporočljivo, da tovrstne izdelke takoj presujemo v veliko manjše steklene kozarčke, ki jih tesno zapremo in hranimo na temnem mestu s stalno temperaturo. Tako bomo po odprtju vsebino vsakega kozarčka zaužili že v nekaj dneh in ne bo imela priložnosti oksidirati. Enako velja za tekoče oblike, le da moramo te pretočiti v manjše stekleničke.

Občutljiva živila pogosto pakirajo v kapsule. Te ponujajo določeno zaščito, vendar niso povsem zrakotesne. Ko izdelek odpremo, začneta zrak in svetloba prodirati tudi v kapsule. Škatlic s kapsulami ne hranite v svetlih in vlažnih prostorih z nestalno temperaturo. Vsi ti dejavniki lahko prispevajo k nastanku kondenza, ki vpliva tudi na vsebino kapsul.

Pred oksidacijo so dobro zaščiteni izdelki, zapakirani v zrakotesna porcijska pakiranja, prav tako izdelki v obliki tablet in kapsul, ki imajo zaščitno folijo.

Pri NADH v obliki pastil je eden od najbolj zapletenih (in dragih) delov tehnologije prav posebna kakovost materiala, ki ga uporabljajo, da preprečijo stik pastil z zrakom. Sodobne embalažne rešitve omogočajo celo to, da so izdelki stabilni tudi brez uporabe konzervansov.

Biološka razpoložljivost

Vse več ljudi spoznava, da ni pomembna količina snovi, ki jo zaužijemo, ampak količina, ki jo telo uporabi. Tako lahko zaužijemo veliko železa, vendar ga bo v krvi še vedno premalo. Podobno velja za sleherni vitamin in rudnino.

Sodobne tehnološke rešitve na tem področju se ukvarjajo predvsem z vprašanjem biološke razpoložljivosti. Ker do največjih izgub prihaja pri prehodu skozi prebavila, nekatere rešitve preskočijo prebavila (taki so denimo hormoni, ki jih namažemo na kožo ali sluznico) ali pa aktivne snovi zaščitijo tako, da z minimalnimi izgubami pridejo tja, kamor so namenjene.

Ko gre za biološko razpoložljivost, je pravo revolucijo povzročila liposomska oblika »pakiranja« vitaminov in aktivnih učinkovin. Liposomske molekule si lahko predstavljate kot taksi: vozniku takoj povemo, kam naj odpelje našega gosta, zato ni nevarnosti, da bi se ta na poti do cilja izgubil. Tehnično gledano je izdelava takšnega taksija precej zahtevna, kar se pozna tudi pri končni ceni tovrstnih izdelkov, njihova prednost pa je v dokazano boljši biološki razpoložljivosti, ki omogoča, da v telesu hitro zapolnimo pomanjkanje.

Liposomi so idealen transportni sistem tako za vodotopne (hidrofilne) kot tudi za maščobotopne (lipofilne) učinkovine. Glede na svojo sestavo in velikost lahko dosežejo, da se del liposomov vsrka že v ustni votlini. Odvisno od učinkovine je biološka razpoložljivost za 30 do 660 odstotkov večja kot pri uživanju standardnih oblik.

Taka oblika prehranskih dopolnil je smotrna, kadar potrebujemo večje odmerke, ki jih je težko zaužiti. Značilen primer je vitamin C, o katerem vemo, da lahko v večjih količinah draži sluznice. Z uživanjem liposomskega vitamina C, ki ima od šest- do sedemkrat večji učinek, dosežemo učinke, ki se lahko primerjajo z intravenskim vnosom.

Idealen kandidat za tak transport je tudi kurkumin, za katerega je značilna slaba absorpcija, v liposomski obliki pa odlično prehaja v tkiva. Gre za obetavno področje, saj znanstvene raziskave potrjujejo odlično biorazpoložljivost tudi za glutation, koencim Q10 in vitamine skupine B.

Ohranjanje energije rastlin

Redki ponudniki naravnih pripravkov se zavedajo, da ne delajo le s snovmi, temveč tudi z informacijami in energijo rastlin.

Med take spada podjetje Solime, ki je še pred gradnjo poslovnega objekta na svojem območju odpravilo vse vire patogenih sevanj, nad proizvodnim delom postavilo piramido, celotno stavbo pa zgradilo iz naravnih materialov, ki dihajo in prispevajo k ohranjanju moči rastlin.

Posebnost Solimeja so tudi zelo inovativni tehnološki postopki, ki so jih razvijali z vrhunskimi fiziki na eni strani ter s poznavalci starodavne umetnosti dela z rastlinami na drugi. Tako rastline sušijo pri temperaturah, ki ne smejo preseči temperature telesa, vso vodo, ki jo rastline izgubijo v procesu sušenja, pa ohranjajo vitalno in jo nato znova uporabijo v nadaljnjem procesu predelave.

Še ena posebnost Solimeja so posebne naprave za ekstrakcijo, ki omogočajo, da iz rastlin nenasilno dobijo veliko več, kot bi s postopki izdelave izvlečkov ali z destilacijo.

Odsotnost spornih snovi

Vedno preberite tudi drobni tisk. Če so dobrim snovem dodali umetna sladila, konzervanse, barvila, polnila ali kake druge sporne dodatke, to lahko zelo vpliva na delovanje aktivnih učinkovin, zaradi katerih sploh posežemo po izdelku.

Dober primer za to so sokovi aloje vere. Ta rastlina je v svoji naravni obliki resnično idealna za celjenje vnetih sluznic in opeklin ter za blaženje posledic kemoterapije in obsevanja. Na trgu ni več težko najti ekološko pridelanega soka aloje vere. Težava nastane, ko začnete brati seznam dodatkov.

Večino sokov izdelujejo s strojnim stiskanjem, zato sok vsebuje ostanke ovojnice, ki se drži gela. Ta ovojnica vsebuje veliko trpke snovi aloina, ki draži sluznice. Če trpite zaradi zaprtja, lahko nekaj aloina pospeši prebavo. Če pa imate vnetja, rane ali opekline, dodatnega draženja resnično ne potrebujete.

Podobno je s konzervansi. Domala vse sokove in gele konzervirajo s kislinami, nekaj redkih proizvajalcev pa se tega loteva drugače. Sveže nabrane liste ročno olupijo in pri tem v celoti odstranijo aloinsko ovojnico. Sokove nato stisnejo, njihovo stabilnost pa ohranijo s kratkotrajno pasterizacijo, tako da ni več potrebe po dodajanju kislin. Zato so takšni sokovi odlični terapevtski pripomočki pri prebavnih vnetjih, zdravljenju opeklin ter lajšanju neželenih učinkov kemoterapije in obsevanja.

Med pogovori s številnimi strokovnjaki na tem področju smo slišali še en zelo preprost nasvet, kako se izogniti dodatkom, polnilom in kemičnim snovem. Posegajte po čajih ali izvlečkih. V nasprotju s tabletami čaji in tinkture ne potrebujejo polnil in veziv, zato so lažje prebavljivi in hitreje učinkujejo, poleg tega ne vsebujejo ničesar, kar bi motilo delovanje aktivnih učinkovin.

Preberite tudi:
Divje in pripravljene na vse!
Dobra izkušnja je najboljša “reklama” za prehransko dopolnilo
Kako prepoznati kakovostna prehranska dopolnila

Bi si raje izdelali lastna prehranska dopolnila? Brez skrbi, ni tako zahtevno, kot se morda sliši. Vse podrobnosti in natančni prikazi vas čakajo v zbirki petih spletnih delavnic Naredi sam. Sanja Lončar vas bo vodila skozi vse skrivnosti izdelave pripravkov iz zdravilnih rastlin, ki nam lahko pomagajo pri različnih težavah.