Ali so cepiva za COVID-19 poskusna zdravila ali so zares registrirana?

2229
Weight scale of justice, lawyer in background. lawyer law justice judge scales courtroom legal scale concept

Pogosto dobivamo vaša vprašanja, kakšen je stvarni status cepiv oziroma bolj natančno povedano medicinskih pripravkov, ki so na voljo za obrambo pred COVID-19. Vsi smo namreč nekaj mesecev poslušali o tem, da je EMA (Evropska agencija za zdravila) za vsa razpoložljiva cepiva izdala le pogojno dovoljenje za promet, ker še niso končala vseh potrebnih faz testiranja in so torej v testni (eksperimentalni) fazi.

Zdravniška zbornica pa je pred kratkim izjavila, da to ni res in da so vsa cepiva, ki jih uporabljamo testirana. V problematiko so se poglobili v Civilni iniciativi Slovenskih pravnikov (CISP) in so javnosti, Zdravniški zbornici in zdravnikom poslali jasno pravno definicijo nastale situacije.

Predlagamo, da si preberete celotne dokumente, ki so v dnu tega članka. V nadaljevanju pa navajamo le del, ki se nanaša na direktni odgovor CISP Zdravniški zbornici (ZZ).

Odgovor CISP Zdravniški zbornici (skrajšano)

V pojasnilih ZZ navaja: „CISP v svojem dopisu bralca zavaja z navedbo, da so cepiva proti Covid-19 v fazi preizkušanja, zato je skladno s 57. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti …, le-te potrebno uporabljati le s soglasjem ministrstva za zdravje ter pisnim soglasjem bolnika.“ V nadaljevanju se ZZ sklicuje na dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji za cepiva Janssen, Comirnaty, Vaxzevria (prej Astra Zeneca), Spikevax (prej Moderna), pri tem pa podaja povezavo na centralno bazo zdravil.

Menimo, da so tako podana pojasnila ZZ zavajajoča za njene člane kot tudi za širšo javnost. ZZ namreč ne izpostavi, da se v centralni bazi zdravil nahaja tudi povezava na tuje vire podatkov o zdravilu, pri čemer se s to povezavo pride do podatka, da imajo vsa navedena cepiva v Evropi zgolj pogojno dovoljenje za promet (vir: COVID-19 vaccines: authorised European Medicines Agency (europa.eu)), kar sicer omeni tudi ZZ (brez izpostavljanja pomena le-tega), pri čemer pa nedvomno obstaja bistvena razlika med tem, ali ima neko zdravilo oziroma cepivo pogojno dovoljenje za promet ali dovoljenje za promet. Zakaj je v slovenski bazi zdravil izpuščen podatek, ki bi moral biti jasno razviden, da gre za pogojno odobritev za dajanje v promet, bomo še raziskali.

Pogojno dovoljenje za promet (conditional marketing authorisation) pomeni, kot to izhaja iz spletne strani EMA, da gre za takšno odobritev zdravila, kjer še niso znani vsi podatki, kot so običajno zahtevani, ti podatki se šele zbirajo in šele v prihodnosti bo prosilec za dovoljenje za promet zagotovil ustrezne klinične podatke. Sicer je tudi zapisano, da naj bi ob pogojni odobritvi zdravila oz. cepiva že dostopni podatki prikazovali večjo koristnost kot pa škodljivost³.

Naš zakon o zdravilih (ZZdr-2) tudi smiselno enako določa (pogojno dovoljenje) v 58. členu in v 129. členu nalaga obveznost poročanja o domnevno neželenih učinkih. Ta obveznost je izrecno naložena zdravniku, ki je dolžan poročati Nacionalnemu centru za farmakovigilanco.

Nadalje, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evrope št. 2001/20 v 2. členu točka j) zahteva pisno soglasje pacienta oz. udeleženca v kliničnem preskušanju zdravil in enako v 3. členu 3. točki b) in d). Prav tako se pridobitev pisnega soglasja zahteva v navodilih Guidance on the management of clinical trials during the Covid 19 pandemic z dne 4. 2. 2020, verzija 4 v točki 8, stran 10. V Uredbi komisije (ES) št. 507/2006, ki ureja izdajo pogojnih dovoljenj za promet z zdravili, v 1. členu 1. točka 10, je dana zahteva, da bolnik oz. udeleženec dobi jasne informacije o pogojnosti izdanega dovoljenja4.

Torej, glede na to, da morajo prosilci vseh štirih navedenih cepiv šele v prihodnosti predložiti agenciji EMA takšne podatke, ki naj bi bili, kot je običajno, potrebni za odobritev njihovega medicinskega preparata, to logično pomeni, da teh podatkov na današnji dan še nimajo (in še manj so jih imeli v času, ko se je pričelo s cepljenjem). Če jih nimajo, to pomeni, da jih zbirajo, če želijo pridobiti dovoljenje za promet, ki ne bo pogojno. In če jih zbirajo, to pomeni, da šele poteka raziskava o učinkovitosti njihovega preparata oziroma drugače povedano, gre za eksperimentalno cepivo, ki se daje ljudem.

Iz javno dostopnih podatkov (konkretneje jih navajamo spodaj), s katerimi bi ZZ vsekakor morala biti seznanjena, če to še ni, izhaja, da so vsa štiri omenjena cepiva v fazi preizkušanja in to največ v III. klinični fazi, kar je razvidno tudi iz podatkov EMA. ZZ in njenim članom je najbrž bolj kot pravnikom znano, skozi koliko (kliničnih) faz mora iti posamezno zdravilo ali cepivo preden dobi dovoljenje za promet (uporabo). Zgolj zaradi lažjega razumevanja pa CISP navaja te faze:
– (1) raziskovalna faza (Exploratory stage),
– (2) predklinična faza – testiranje na živalih (Pre-clinical stage, animal testing),
– (3) klinični razvoj – testiranje na ljudeh (Clinical development – human trials),
– (4) strokovni pregled in odobritev (Regulatory review and approval),
– (5) proizvodnja (Manufacturing),
– (6) nadzor kakovosti (Quality control).

Sama tretja faza (clinical development) je tri-fazni proces: a) znotraj faze I majhna skupina ljudi prejme preizkusno cepivo, b) faza II pomeni, da je klinična študija razširjena in preizkusno cepivo je dano ljudem z zahtevanimi karakteristikami (glede starosti in fizičnega zdravja), ki so podobne ciljni skupini, torej tisti, ki naj bi cepivo prejela, c) v fazi III je preizkusno cepivo dano tisočim ljudem in je testirano na učinkovitost in varnost. Ta faza se običajno zaključi po preteku nekaj let, to pa zato, ker so mogoče potrebna leta, da se ugotovijo stranski učinki novega cepiva. Fazi III sledi faza pregleda s strani pristojnih institucij (strokovni pregled) in dovoljenje za promet, pri čemer se znotraj te faze preverjajo podatki in rezultati, in sicer na način „reviewed by peers“.

Iz podatkov www.clinicaltrials.gov je razvidno, da nobeno od navedenih cepiv še ni v IV. fazi, kjer bi se preverjali podatki in rezultati na način „reviewed by peers“, ampak je razvidno, da bodo za cepivo:
Comirnaty, v III. klinični fazi, preliminarni rezultati znani predvidoma 2. 11. 2021, končni pa predvidoma 2. 05. 2023,
Vaxzevria, ki je dejansko v klinični fazi II, če prvi dozi cepiva Vaxzevria sledi cepivo Comirnaty (oz. Sinepharm), preliminarni rezultati te faze znani 30. 11. 2021 (Sinopharm 1. 10. 2021), končni pa 30. 12. 2021 (Sinopharm 1. 12. 2021); očitno se je cepljenje z dvema odmerkoma Vaxzevrie oz. AstraZenece ustavilo;
Janssen, ki je šele v I. fazi preizkušanja na zdravih osebah, preliminarni oz. končni rezultati te faze znani predvidoma septembra 2022, na bolnih ljudeh s komorbidnostjo pa je v III. fazi in bodo končni podatki te faze znani predvidoma 2. 01. 2023 (preliminarni so bili januarja 2021);
Spikevax (pod tem imenom podatkov v U. S. National Library ni) oz. Moderna, ki se nahaja v III. fazi, preliminarni in končni podatki znani predvidoma 22. 12. 2021.

Pri vsakem od teh cepiv potekajo tudi različne raziskave glede na raziskovane skupine ljudi, npr. cepljenje pri osebah zaposlenih v zdravstvu, pri že prebolevnikih za Covid-19 ali pri osebah z drugimi boleznimi, kakor tudi potekajo raziskave o kombiniranju cepiv dveh različnih proizvajalcev in se bodo končale v različnih obdobjih, nobena še ni zaključena.

Glede na navedeno, CISP tako vztraja pri stališču iz opozorilnega dopisa glede pojasnilne dolžnosti in pridobivanja pisnega soglasja5 in še dodatno opozarja na kazensko- in civilnopravne posledice v povezavi s cepljenjem zoper Covid-19.


³„The approval of a medicine that addresses unmet medical needs of patients on the basis of less comprehensive data than normally required. The available data must indicate that the medicine’s benefits outweigh its risks and the applicant should be in a position to provide the comprehensive clinical data in the future.“

4 Guideline on the scientific application and the practical arrangements necessary to implement commission regulation (ec) no 507/2006 on the conditional marketing authorisation for medicinal products for human use falling within the scope of regulation (ec) no 726/2004
https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/covid-19-vaccines/advice

Preberite v celoti:

https://www.cisp.si/2021/opozorilno-pismo-slovenskim-pediatrom/,
https://www.cisp.si/2021/opozorilno-pismo-slovenskim-zdravnikom/
in tudi »Odgovor Zdravniški zbornici in zdravnikom«:
https://www.cisp.si/2021/odgovor-zdravniski-zbornici-in-zdravnikom/

Objave CISP si lahko ogledate tudi na FB strani:
https://www.facebook.com/groups/202215498310545

 

Prejšnji članekLokalna povezanost je pot do samooskrbe
Naslednji članekDober imunski sistem je glavno orožje proti bolezni
Uredništvo
Avtor Uredništvo navajamo povsod, kjer so članki sestavljeni iz več virov ali kjer avtor besedila ni znan oz. ni želel biti izpostavljen.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj