Če bi obstajal časovni stroj, bi se rada vrnila sto let nazaj in v živo spoznala človeka, za katerega čutim, kot da ga že od nekdaj poznam – Alfreda Vogla. Ko berem Ljudskega zdravnika, si ne morem predstavljati, da je nekdo že pred desetletji tako jasno videl vzroke bolezni, za katere menimo, da se pojavljajo šele zdaj. Zdrava pamet je očitno neminljiva vrednota.
Alfred Vogel je bil zares človek, ki je živel daleč pred svojim časom, hkrati pa je znal povezovati tradicijo s sodobnimi potrebami. Pred stotimi leti, ko je bil star le 21 let je v Baslu odprl svojo zdravo trgovinico. Si predstavljate leto 1923? To je le nekaj let po prvi svetovni vojni in španski kugi …
Leta 1929, ko je bil star 27 let, pa je že izdajal svojo publikacijo z nasveti za zdravo življenje. Sprva se je imenovala Das Neue Leben (Novo življenje), leta 1941 pa se je preimenovala v Gesundheits Nachrichten (Zdrave novice). Že takrat je Vogel osnovo zdravljenja videl v iskanju ravnovesja, uživanju čim več sveže rastlinske hrane, gibanju in naravnih zeliščnih pripravkih.
Naravne rešitve v času vzpona kemije?
Mogoče se vam zdi to samoumevno za današnji čas (posebej vam, ki berete te novice), a v času, ko se je s tem, ukvarjal Vogel, je bila družbeno-politična situacija vse prej kot naklonjena takšnemu celostnemu pogledu. To je bilo obdobje, ko so ljudje na agrokemijo in farmacijo gledali kot na sveti gral. Umetna gnojila so v spočiti zemlji takrat še delala čudeže, antibiotiki so reševali življenja. Takrat nihče ni predpostavljal, da bodo vsi ti izumi sčasoma naredili več škode kot koristi. Znanstveniki so bili pijani od uspeha, prepričani, da so bolezni stvar preteklosti in da je ni težave, ki je sintezna zdravila ne morejo rešiti. Stranskih posledic, do katerih je sčasoma pripeljala uporaba zdravil, gnojil, škropiv …, takrat niso prepoznali.
Iskanje naravnih rešitev se je v takšnih časih zdelo povsem nepotrebno in zastarelo. V Švici so takrat na vsakem koraku rasle farmacevtske korporacije in zasebne klinike. Vogel pa je trmasto vztrajal pri moči svežih zelišč in se je s tem namenom v tridesetih letih preselil v Teufen v regiji Appenzell.
Tam je ustanovil svojo malo kliniko, na kateri je bilo prostora le za ducat pacientov. Ti po prihodu niso dobili pižam, temveč pohodniške čevlje in palice. Tam niso ležali v posteljah, temveč se učili, kako si povrniti svoje zdravje. Na vrtu so morali vzgojiti svojo hrano, s Voglom pa so hodili po hribih in se učili poiskati zelišča za svojo težavo. Včasih so se s pohodov vrnili po trdi temi, pa tudi takrat še ni bilo časa za počitek. Da zelišča ne bi izgubila svojih moči, so jih morali takoj predelati v zdravilne pripravke.
Vogel je zapisal: »Zdravnik je kot planinski vodnik. Lahko vam pokaže pot, vendar ne more hoditi namesto vas ali vas nositi v hrib.« In to je sam počel dobesedno. Številnim je pokazal pot do zdravja, njegova knjiga pa to počne še danes.
Njegova žena, ki sem jo spoznala ob izidu končno necenzuriranega Ljudskega zdravnika v slovenščini, mi je zaupala, kako jezen je bil, ko ga je poklical kakšen bivši pacient, da bi se mu zahvalil, ker ga je rešil hude bolezni. Seveda ni bil jezen, da je nekdo ozdravel, bolelo pa ga je, da nekateri nikakor niso hoteli sprejeti dejstva (in odgovornosti), da so se pozdravili sami. Raje so videli, da je za njihovo zdravje (ali bolezen) odgovoren nekdo drug.
V iskanju modrosti staroselcev
Takoj po drugi svetovni vojni se je Vogel podal na več dolgih poti po krajih, kjer so še živela avtohtona ljudstva. Potoval je po Severni in Južni Ameriki, Oceaniji, Afriki. Povsod ga je zanimala modrost naravnih načinov zdravljenja, ki je bila takrat še živa in je sodobna farmacija še ni potisnila na stranski tir.
Ker je bil tudi sam človek narave, so ga sicer sumničavi staroselci hitro sprejeli za svojega in z njim izmenjevali znanja in recepture. Nekatere izmed njih so nam v veliko pomoč še danes in globoko v sebi čutim hvaležnost, da je Voglu uspelo rešiti, zapisati in narediti Evropejcem dostopno moč tolikih zdravilnih pripravkov.
Tudi za ameriški slamnik, ki je danes ena izmed najbolj raziskanih zdravilnih rastlin ter preverjena pomoč pri krepitvi imunskega sistema in obvladovanju virusov, se lahko zahvalimo njegovi poti v Severno Ameriko. Semena ameriškega slamnika, ki jih je dobil od Indijancev plemena Sioux, so še danes osnovni genski material, ki ga ohranjajo in iz njega gojijo nasade, da lahko izdelujejo zdravilo Echinaforce. Receptura za pripravek je prišla iz istega plemena in je tudi znanstveno potrjeno najboljša med vsemi različicami, ki so jih testirali v želji, da bi to zdravilo še dodatno izboljšali.
Naj se raje naučijo ribe uloviti
V začetku je Vogel predaval in poskušal ljudi spodbuditi, da bi sami izdelovali zdravilne pripravke. Kljub zgražanju svojega finančnega direktorja je recepture javno objavljal in o njih poučeval. Vesel je bil vsakogar, ki si je zdravilo pripravil sam. Kljub temu pa so mnogi dobro naravno zdravilo raje kupili.
Sčasoma je povpraševanje po njegovih že narejenih pripravkih postalo tako veliko, da je leta 1963 ustanovil svoje podjetje Bioforce (danes preimenovano v A.Vogel) in je začel sam pridelovati, pobirati in predelovati zelišča v večjem obsegu. Kljub temu, da so v podjetju Bioforce uspeli predelati skoraj tono zelišč na dan, je Vogel dosledno iskal načine, da bi v rastlinah ohranil čim več učinkovin. Njegov osnovni princip, ki je v veljavi še danes, je, da imajo zdravilne moči, ki jih človek potrebuje za zdravje, le ekološko vzgojene rastline, ki jih uporabimo sveže in predelamo čim bolj nežno. Še danes podjetje izdeluje izvlečke le iz svežih rastlin, ki morajo biti predelane v roku 24 ur po obiranju, kar pomeni, da jih morajo predelati na mestu pridelave.
Sodobne raziskave so potrdile, da je bil njegov pristop pravilen. Bolj zanimivo je, kako je on to vedel že v časih, ko se ni dalo vsega preveriti s spektrometri, mikroskopi in sodobnimi metodami testiranja.
Ali bo poslanstvo preživelo?
Proti koncu življenja ga je začelo skrbeti, kaj bo z njegovim izročilom po njegovi smrti. Bil je priča temu, kako so nekaj odličnih švicarskih firm, ki so izdelovale zeliščne pripravke, po smrti njihovih začetnikov povsem spremenili in so se etični principi in modrost narave morali umakniti zahtevam kapitala. Ostala so le imena ustanoviteljev, njegovih takratnih prijateljev, za katere je vedel, da če bi bili živi, nikoli ne bi dovolili, da se njihovo ime uporablja na takšnih produktih.
Tudi Voglu so ponujali vrtoglave zneske, da bi prodal podjetje, pa tega nikoli ni storil. Da bi preprečil podoben scenarij, kot pri drugih, je Vogel ustanovil neprofitno fundacijo in celotno lastništvo podjetja prenesel nanjo. S tem je zagotovil, da podjetje nikoli ne bo prisiljeno žrtvovati principov, na katerih je bilo ustanovljeno, zavoljo dobička. Ves ustvarjeni presežek podjetje A.Vogel še vedno uporablja le za namene razvoja in dvig kakovosti.
Čim bolj sveža in čista je zel, toliko boljše in obstojnejše je zdravilo. To je osnovna misel Alfreda Vogla (1902-1996).
Preberite tudi:
Alfred Vogel o napredku tehnologije
Naravne rešitve pri benigno povečani prostati
A. Vogel – Obnavljajoča moč naravnega spanja
