Zdravje je največja vrlina. A v nori dirki časa ga vse pogosteje komaj lovimo za rep. Kako to, da danes potrebujemo več vitaminov kot naše babice, ki se z njimi nikoli niso obremenjevale? Poglejmo, kaj vse jih golta namesto nas.
Na prvo žogo bi bržčas vsi pomislili na vitaminsko osiromašena visoko predelana živila. Ali pa krivdo pripisali intenzivnemu kmetijstvu, ki neusmiljeno izčrpava zemljo. Toda kako to, da vitaminov primanjkuje tudi tistim, ki pazljivo sestavljajo svoj jedilnik in/ali ga dopolnjujejo s prehranskimi dopolnili? Če želimo odgovor na to vprašanje, bo treba zakopati globlje. Pojdimo po vrsti!
Seme, ki ne pade na plodna tla, ne kali!
Predstavljajte si krožnik najboljše hrane, ki ima v tabelah najvišjo vsebnost mikrohranil. To lahko vedo naši možgani, a tisti ključni, spodaj v črevesju, si s takšnimi podatki pogosto ne znajo pomagati. Če naše črevesje ni poseljeno z ustreznimi mikroorganizmi ali če teh ni dovolj, zlahka prihaja do pomanjkanja mikrohranil, kljub zadostnemu vnosu s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Porušena ali oslabljena črevesna mikroflora ne zmore izkoristiti obilja, ki ji ga prinesemo na krožniku. Vitamine zato zgolj »pokakamo«, ob tem pa se vse pogosteje pojavljajo še motnje v prebavi.
Če opažate tovrstne težave, na pomoč pokličite kakovostne pro- in prebiotike, v svojo prehrano pa vključujte čim več naravno fermentiranih živil. Zelo pomembno je omejiti tudi vnos procesirane hrane in antibiotikov.
Konvencionalno ali ekološko?
Ko uredimo črevesno floro, je čas, da zagrebemo v svojo zemljico ali poiščemo nekaj pednjev zemlje pri kmetu, ki bo to storil namesto nas. Kdor kmetuje naravi prijazno, ohranja in izboljšuje zdravje tal. Ta pa so ključna za to, koliko mikrohranil se bo znašlo na našem krožniku. Vas zanima, kaj kažejo dolgoročne študije in rezultati? Ekološki pridelki imajo višje ravni antioksidantov, vitamina C, magnezija, fosforja in nekaterih drugih pomembnih mineralov, vitaminov in elementov v sledeh. Ekološko obdelana tla vsebujejo več mikroorganizmov, višje ravni cinka, železa in drugih mineralov v rastlinah. Slovenci ljubimo paradižnik. Desetletna študija na tej rastlini je pokazala, da je vsebnost flavonoidov (kvercetin in kempferol) v ekološko vzgojenih paradižnikih 79–97 % višja.
Še več. Višja vsebnost fitokemikalij v ekološki hrani je povezana z boljšim protivnetnim in antioksidativnim učinkom, kar lahko zmanjšuje tveganje za kronične bolezni (rak, bolezni srca in ožilja). Študija, opravljena na preko 70.000 Francozih, je pokazala, da so imele osebe, ki so uživale več ekološko pridelane hrane, 25–30 % nižje tveganje za razvoj raka. Nekatere druge študije pa so pokazale, da je uživanje ekoloških živil povezano tudi z nižjo pojavnostjo astme, alergij ter boljšo kakovostjo semenčic.
Čim bliže izvoru!
Vse več je otrok (in odraslih), ki prepogosto posegajo po visoko predelanih živilih. Več kot je teh na krožniku, višje je tveganje za pomanjkanje mikrohranil. Ena od študij je pokazala, da je vsebnost večine preučevanih mikrohranil v visoko predelani hrani nižja, marsikje tudi za polovico. Večji vnos visoko predelanih živil je povezan z nižjo vsebnostjo vitaminov B12, D, E, B3, B6 ter bakra, železa, fosforja, magnezija, selena in cinka (Rev. Saude. Publica., 2015, Jul. 30; 49: 45). Do podobnih zaključkov so prišli tudi drugod. Višji vnos visoko predelanih živil pri otrocih povečuje tveganje za pomanjkanje mikrohranil, kar ima lahko dolgoročne posledice za zdravje in razvoj. Zgolj kot zanimivost spomnimo še na povezavo med otroci z motnjami ADHD in pomanjkanjem pomembnih hranil. Ugotovili so, da je prehrana, bogata z vitaminom B, učinkovitejša od zdravila Ritalin!
Spanje in vitamini ter medsebojna odvisnost
Pomaknimo se še k dejavnikom, ki jih redkeje povezujemo s pomanjkanjem mikrohranil. Spanje! Kdor spi premalo, v napačnem času, neredno, pogosteje trpi za pomanjkanjem nekaterih vitaminov in mineralov. Pa tudi obratno, komur teh primanjkuje, mu spanec raje nagaja. Vzročno-posledična povezava med obema pravzaprav še ni povsem dognana. A podatki ene od raziskav kažejo, da je premalo spanja (manj kot 7 ur) povezano z nižjo ravnijo magnezija, vitaminov B3, D, kalcija in prehranskih vlaknin. Povezava je še izrazitejša pri ženskah.
Ko z vitamini pomete še stres …
Morda pa do tu čisto vse delate prav, pa vam zdravje kljub vsemu nagaja. Kronični stres običajno povezujemo z motnjami v delovanju hormonov, vnetnimi procesi in oksidativnim stresom, ne pomislimo pa na to, da lahko potrebne količine mikrohranil iz telesa odžirajo tudi različne oblike stresa (psihološki stres, že omenjeno pomanjkanje spanja, prekomerna fizična obremenitev). Stres, posebej kronični, lahko vodi tudi v resna pomanjkanja. Če smo dlje časa obremenjeni, to lahko vodi v znižanje magnezija v krvi in povečano izločanje z urinom, zniža se lahko koncentracija cinka v krvi, ki se prerazporedi v jetra. Dolgotrajni stres lahko povzroči tudi zmanjšanje koncentracije kalcija v krvi. Nekatere študije so pokazale celo zmanjšano mineralno gostoto kosti pri osebah, podvrženim kroničnemu stresu. Tudi zmanjšanje železa je lahko povezano s stresom. Če je temu kronično podvržena nosečnica, ima celo dojenček tveganje za anemijo v prvem letu življenja.
Ko se razžiramo od znotraj, počasi razpadamo. Prav zato so čustva, ki jih ne zmoremo ali znamo obvladovati, glavni strup v našem življenju. Naše babice na kmetih so že pri petdesetih izgledale kot danes osemdesetletne dame. Morda je za to bila kriva fizična zgaranost, tudi marsikatere težke preizkušnje, skozi katere so morale same. Zagotovo pa staranje takrat ni bil tabu!
Danes petdesetim pravimo nova trideseta. Mladostni izgled in vrhunsko kondicijo do groba skušamo vzdrževati tudi s prehranskimi dopolnili. Novodoben način življenja in našteti dejavniki (med mnogimi, ki jih nismo niti omenili) kažejo, da jo bomo brez dobre zaloge vitaminov in drugih mikrohranil težko gladko zvozili skozi vse ovinke.
Poskrbite dobro zase, na vseh ravneh.
