Trajnostni razvoj ni več mogoč, le še trajnostni umik

hokaido buče, pumpkin, garden, samooskrba, Šmartno, ekipa

Morda je bila ta paradigma mogoča še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zdaj pa se moramo ukvarjati z vprašanji preživetja, pravi znani naravovarstvenik in publicist Anton Komat. Meni, da je treba problematizirati dogmo neomejene rasti.

Nastopil je čas trajnostnega umika, kar pomeni opolnomočenje lokalne skupnosti za zadovoljevanje osnovnih potreb človeka. Mednje sodi tudi hrana. Prehranska varnost in suverenost postajata sestavni del doktrin nacionalne varnosti držav.

Razvoj lokalne oskrbe s hrano je v Sloveniji za zdaj bolj ali manj prepuščen ozaveščenim posameznikom, ki poskušajo vzpostaviti lokalna omrežja povezav med pridelovalci in kupci. Pri pospeševanju samooskrbe s hrano se je po Komatovih besedah treba spustiti med ljudi in jih usposobiti za povezovanje, tako kmete kot meščane. Nujno je ustanavljanje kooperativ, ki bodo združevale pridelovalce in kupce. Sprva na lokalni ravni, cilj pa bi moral biti vse­slovenska mreža, ki bi z dopolnjevanjem ponudbe zagotavljala čim višjo stopnjo samooskrbe, še pravi Komat.


Idejo trajnostnega umika je v nekoliko drugačni obliki sicer opisal James Lovelock, eden izmed najbolj znanih gurujev okoljevarstvenikov na svetu in oče hipoteze o Gaji.

Več o lokalni samooskrbi preberite v prispevku “Posvojite” kmeta.

Za boljšo samooskrbo z zdravjem pa vabljeni k ogledu spletnih delavnic na Delavnice.zazdravje.net.

Prejšnji članekAlfred Vogel o napredku tehnologije
Naslednji članekFermentirana živila za več vitalnosti

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj