Prehranska samooskrba: Doma pridelana hrana nam daje več energije in zdravja

Agriculture,Plant,Seed,Seedling,Farmer planting sapling into soil over sunlight in morning time

Slovenija žal ni prehransko samooskrbna. Vendar bi lahko samooskrbo povečali že samo s tem, da bi zaraščene obdelovalne površine spremenili v vrtove in si izmenjevali pridelke na ravni gospodinjstev.

Kakovost hrane postaja med potrošniki vse bolj pomembna, kar se kaže tudi v večjem povpraševanju po ekološko pridelani hrani. In posledično se lahko poraja tudi vprašanje, koliko je Slovenija prehransko samozadostna oziroma samooskrbna na ravni države in na ravni gospodinjstva. Vpogled v stanje na obeh področjih je podala ddr. Ana Vovk Korže, univerzitetna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije.

“Z večanjem in vračanjem ter ohranjanjem kmetijskih površin bi lahko hitro postali bolj samooskrbni. Vendar to še ni dovolj. Treba je vključiti še socialne elemente, izpostaviti ugodne, privlačne pogoje za mlade. Podeželje je polno potencialov za zelena delovna mesta, od pridelave, predelave, trženja in povezovanja. Kajti samooskrba se začne v glavah ljudi, v socialnih premikih in integraciji mladih, ki si prizadevajo za bolj zdravo življenje. Zato bi Slovenija morala izkoristi ta kapital. Na drugi stani pa imamo mnogo starejših, ki znajo pridelati hrano, in bi z medgeneracijskimi oblikami sobivanja ter razvojem celostne samooskrbe zelo hitro postali svetovni primer samooskrbe države,” je prepričana Vovk Koržetova.

Preberite celoten prispevek v spletni izdaji časopisa Večer. 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj