Posvet o prehranski (ne)varnosti

204

September 2022 – Na pred kratkim končanem MOS v Celju je EKOCI organiziral posvet o prehranski (ne)varnosti, o katerem smo že poročali in objavili tudi vse posnetke z dogodka.

Veliko vprašanj, ki smo jih zastavili državi kot varuhinji slovenske prehranske varnosti, še vedno čaka odgovore. Uradni izračuni, modeli, statistike slonijo na predpostavki delovanja svetovnega trga, ki – kot vidi tudi nepismeni prebivalec – vztrajno razpada pred našimi očmi.

Udeleženci pa smo si bili enotni v tem, da se »baza« veliko bolj zaveda potencialnih nevarnosti in se aktivno ukvarja z lokalnim povezovanjem, krajšanjem dobavnih verig in usposabljanjem ljudi za čim večjo samooskrbo, tudi v primeru prehranske krize.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je kot primer dobre prakse pokazal, koliko se je povečala prodaja medu na domu, ki omogoča nižje cene za kupce in večjo prodajno vrednost za čebelarja. Zdaj se že 80 % slovenskega medu proda neposredno pri čebelarjih. Prizadevanja Čebelarske zveze bodo še naprej šla v smeri krepitve lokalnih trgov in povezovanj z javnimi ustanovami.

Sanja Lončar je predstavila delovanje Društva Samooskrbni.net, ki povezuje, omogoča prenos znanja na terenu, organizira vzgoje sadik, prenaša naprej znanja s področja semenarstva. Na terenu izvajajo tudi pilotne projekte skupinske reje perutnine, skupinske pridelave zelenjave ipd.

Marjan Kogelnik je predstavil delovanje Oskrbovalnice, ki kmetom omogoča dostop do enotnega spletnega sistema direktnega naročanja. Treba je okrepiti direktne dobave in dolgoročno načrtovanje, da bodo kmetje vedeli, kaj sejati, kupci pa imeli zagotovljeno dobavo živil.

Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Slovenije je predstavil učinkovite projekte, ki so bili izvedeni na nivoju občin spodnje Savinjske doline za večjo samooskrbo njihovih prebivalcev: mlekomati, tržnice, Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja.

Udeleženci posveta – gostje in publika – so pripravili vrsto vprašanj, na katera bomo poskušali pridobiti odgovore tudi izven posveta.

Državi smo med drugim predlagali:

1. da v blagovne rezerve ponovno vključi tudi semena;
2. da izvede stresne teste na področju prehranske panoge (npr. kako bomo ukrepali, ko naša mlekarna ostane brez elektrike ali brez embalaže);
3. da omogoči hitrejšo obnovo zaraščenih površin, prepove pozidavo kmetijskih površin in predvidi možnost gozdnih vrtov kot nove kategorije uporabe zemljišča;
4. da razširi možnosti dopolnilnih del na kmetijah, ki bi vključevala tudi varstvo starostnikov;
5. da prednostno uredi stanovanjsko zakonodajo tako, da bo urejeno tudi področje sobivanjskih skupnosti;
6. da uredi »profesionalizacijo« vrtičkarstva, ki bi omogočila legalno prodajo vrtičkarskih presežkov;
7. da razglasi Slovenijo za eko cono in pospeši razvoj »butičnih« kmetijskih izdelkov z visoko dodano vrednostjo;
8. da omogoči svobodno rejo perutnine (brez registracij) za domačo samooskrbo.

 


Preberite več:
Bo prehranska varnost zaščitena z ustavo?
Predlog ministrstvu za preučitev implementacije uredbe o registraciji reje malih živali
Samooskrbni in brezskrbni

Prejšnji članekKokoši so lahko tudi “zdraviteljice” prsti
Naslednji članekKo bom velik, bom punčka!
Ana Hauser
Ana Hauser je hišna avtorica, ki z veliko raziskovalnega duha odkriva aktualne tematike.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj