Včasih je starše skrbelo, da njihova princeska ne bi zanosila s kakšnim malopridnežem ali da njihov »mali princ« ne bi končal v rokah kakšne hude babnice. Danes so se skrbi »posodobile« in starši najbolj cepetajo pred tem, da bo njihov ljubljeni otrok ugotovil, da bi raje bil nekaj drugega od tega, kar sta ustvarila starša. Kaj pomeni definicija transspolni otrok?
Definicija spolov je namreč radikalno spremenjena in celo v učbenikih biologije zasledimo, da spol ni več določen s tem, kar imamo med nogami, temveč s tem, kar imamo v glavi.
In kaj ima najstnik v glavi? Vsak, ki se spominja teh časov, ve, da gre za zelo turbulentna dogajanja in cunamije različnih čustev. Na srečo je za večino vse to minilo, ne da bi se imeli možnost trajno poškodovati. Danes pa je tveganj za trajne poškodbe otrok na vsakem koraku vse več.
Svobodna izbira ali pohabljanje?
Dejstvo je, da se danes rojeva vse več otrok, pri katerih ni možno ugotoviti spola in bodo dilemo, kako uskladiti svoje čutenje in delovanje telesa, morali razrešiti sami. Povsem v redu je, da so pri tem deležni pomoči psihologov in zdravnikov.
Povsem nekaj drugega je, ko zmedene otroke še bolj spravljamo v stisko, tako da vsako nelagodje, ki ga doživljajo, povezujemo s tem, da je mogoče nekaj hudo narobe z njihovim telesom.
V nekaterih primerih celo triletne otroke sprašujejo o tem, ali se počutijo kot fantek ali kot punčka. Pod geslom »svobodnega izražanja svojega pravega jaza« se otrokom, ki imajo težave v odnosih do drugega spola, so nezadovoljni s svojim telesom (kateri najstnik pa ni?) ali bi preprosto radi spremembo, ponuja kot rešitev trajna sprememba spola.
Za razliko od potrošniških nakupov, ko storimo nekaj v afektu, naslednji dan pa nesmiselni nakup prekličemo, pri spremembi spola ni vrnitve.
Spreminjanje spola se začne že daleč pred kirurškim posegom
Postopek poteka tako, da otrok najprej začne jemati hormonske pripravke, ki preprečujejo, da bi se njegovo telo do konca izoblikovalo v to, kar bi se zgodilo po naravni poti. Dejansko se jim onemogoči prehod v puberteto, zato da punčkam ne bi zrasle prsi in se ne bi do konca oblikovali reproduktivni organi. Potem pa sledita še kirurška odstranitev »odvečnih« organov ter plastična rekonstrukcija, da na koncu naše telo postane podobno temu, kar smo si umislili kot svojo identiteto.
Dr. Christy Olezeski, doktorica znanosti, ki vodi transspolni program na univerzi Yale,[1] promovira program celostne obravnave oseb, ki se ne počutijo dobro v svoji koži in bi se raje izrazile v obliki drugega spola. Besedilo na uvodni strani so – verjetno zaradi odmevov javnosti – popravili in zdaj navajajo, da posegov in hormonskih sprememb ne izvajajo na mladoletnikih. Branje natančnejšega opisa njihovih storitev razkriva, da se spreminjanje teles otrok v praksi začne veliko prej. Zaviralci pubertete zagotovo ne delujejo na polnoletne osebe, ker jih je treba začeti uživati pred nastopom pubertete, ki je danes zamaknjena na vse bolj zgodnja leta.
Vse je sicer zavito v zgodbe o svobodni izbiri. Tako v pediatričnem programu univerze Yale beremo, da spodbujajo mlade, naj se odločijo za to, »kar čutijo v sebi«, če se to »ne ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu«. Temu se danes reče »skrb za potrditev spola« in tako program »prisluhne mladim« in »odgovarja na njihova vprašanja«.
V praksi se program začne z »začetnim posvetovanjem«, ki vključuje »oceno pripravljenosti«. Po posvetu otroka povežejo z drugimi pacienti, ki prehajajo med spoloma.
Gre res za osvoboditev ali za bolan in sprevržen medicinski eksperiment nad ranljivimi otroki?
Bostonska otroška klinika BCH se sooča z množičnim odzivom, potem ko je objavila promocijski videoposnetek o tem, kako zdaj izvaja histerektomijo pri mladoletnih deklicah, ki želijo postati »pravi jaz«. V videoposnetku se postopek imenuje »histerektomija za potrditev spola« za »transspolne« otroke – oz. za otroke, ki so se odločili, da so »napačnega« spola in da potrebujejo spremembo.
Dr. Quentin Van Meter, predsednik Ameriškega kolegija pediatrov, je v intervjuju za LifeSiteNews blokatorje pubertete označil za »zlorabo otrok«.
»Če puberteto prekinete z jasnim namenom, da ta nikoli ne bi šla v smeri, ki jo je predvidela narava, da bi biološki moški končali kot odrasli moški in biološke ženske kot odrasle ženske, če to prekinete, v bistvu vzpostavite bolezensko stanje,« je izjavil Van Meter. »Poleg tega je jasno, da je pri veliki večini otrok, ki dobijo zdravila za preprečevanje pubertete, namen onemogočiti jim, da bi prešli v naravno puberteto. Ta proces bomo zadržali in jim nato dajali hormone, ki jih usmerjajo v drugi spol.«
Dr. Van Meter je dejal, da so zaviralci pubertete vstopna točka za kirurško pohabljanje zdravih delov telesa ter da imajo številne kratkoročne in dolgoročne stranske učinke. »To gre kot po tekočem traku.
In ko je pacient enkrat postavljen na tekoči trak za blokatorje pubertete, ga po tekočem traku peljejo do hormonov za nasprotni spol. In potem imajo na koncu možnost, da si s kirurškim posegom pohabijo telo, da bi bili videti kot pripadniki nasprotnega spola.«
V praksi pa je vse več primerov, ko se zgodi, da tovrstni posegi povzročijo prezgodnjo menopavzo, oslabljen imunski sistem, globoko tesnobo in depresijo. Najbolj tragično pa je, ko si oseba, ki je uskladila videz s počutjem, zaželi, da bi njegovo oz. njeno telo tudi fiziološko delovalo tako, kakor je videti. To v večini primerov ni možno.
In kaj potem?
Ena težava ustvarja drugo, in v vsaki stroka vidi veliko poslovnih in razvojnih priložnosti. Že omenjena univerza Yale zato že ima svetovalno ekipo, ki se ukvarja s tem, kako lahko transspolna oseba kljub omejitvam dobi otroka.
To seveda ni mogoče po naravni poti, zato stroka velikodušno nudi pomoč tudi na tem področju. Cveti industrija umetnih oploditev in nadomestnih mamic ter kot novi obet prihodnosti – zunajtelesnega razvoja otrok.
Vizija znanstvenikov je, da bo posameznik ali par (teh po novi doktrini ne smemo več imenovati moški in ženska) dal nekaj svojih spolnih celic (ali pa bodo iz kataloga izbrali med ponujenim »preverjenim genskim materialom«), in potem bo otrok zrastel v umetni maternici, da nevšečnosti nosečnosti ne bodo motile staršev. Po določenem času bo par preprosto prišel prevzet otroka.
Če že gojimo zrezke v laboratoriju, tudi do otrok ni daleč. Vse kaže, da hormoni niso obnorili le otrok in da naš planet pospešeno drvi stran od vsega naravnega.
[1] https://www.yalemedicine.org/departments/pediatric-gender-program
Preberite tudi:
Hormonski motilci – 5, ki jih morate poznati
Zakaj hudo obolevajo že majhni otroci?
Zakaj moškim bolj prija pivo, ženskam pa sladica?
