Posušena Evropa!?

Corn crops suffer as drought continues. Corn field with very dry soil. Dry Corn field in the Turkey. Extreme droogte in Adana. Agriculture

Minila so že tri leta, odkar smo predstavniki Ekoci, Društva ognjič, Zavoda za celostno samooskrbo, društev Ajda, Inštituta za promocijo varstva okolja in drugi nevladniki ministrstvu poskušali dopovedati, da prihaja čas, ko intenzivno kmetovanje ne bo več imelo odgovora na vse večje okoljske izzive, da je torej treba ubrati druge poti.

Že takrat smo predlagali, da bi namesto spodbujanja k obsežnejšemu namakanju kmete raje naučili, kako delovati, da bodo tla čim dlje zadrževala vodo, kako uporabiti zastirke, kako preprečiti prehitro odtekanje vode po brežinah, kako na mikrolokacijah zbirati in uporabljati deževnico ipd.

V obrazložitvi smo opozorili, da prihajajo časi, ko bo vode vse manj, da celo obstaja velika verjetnost, da namakalni sistemi med sušo ne bodo v pomoč, saj ne bodo več imeli kje zajemati.

Vse napovedano se pravkar dogaja pred našimi očmi. Mediji pravijo, da je polovico Evrope doletela huda suša. Kmetje kličejo na pomoč vlade in upajo na razglasitev okoljske katastrofe. Toda ali bo ob vsaki ujmi, suši, zmrzali ali virusu naša edina rešitev vlada?

Ko gre za ravnanje s tlemi, vodo in drugimi dobrinami, ki smo jih doslej imeli za samoumevne, vsi nujno potrebujemo drugačno miselnost.

Naši vrtovi so zeleni!

Imamo številne odgovore! Oglejte si permakulturne in biodinamične vrtove, ki so v teh dneh zeleni in rodovitni – tudi brez zalivanja ali z minimalno pomočjo vode. Zastirke, zakrivanje, mešani posevki, pokrovne rastline, spodbujanje razvoja globokega koreninskega sistema, setve s pomočjo semenskih kroglic … Vse to so nadvse učinkoviti načini, kako vrtove ohranimo tudi med hudo sušo in v obdobju vročinskih valov.

Fižolu je morda prevroče, zato pa so paradižniki ter paprike zdravi in veseli. Kdor je moder, ne stavi samo na eno kulturo. Ker je vreme muhasto, dobitek v loteriji z naravo zagotavljajo le sukcesivne setve in pestrost.

Je že čas da ta znanja postanejo splošni model delovanja tudi v »intenzivnem kmetovanju«? Besedo »intenzivno« namerno pišem v narekovajih, kajti zahtevnejše ko so razmere, bolj je jasno, da je lahko to, kar smo žaljivo imenovali »ekstenzivno«, donosnejše in rodovitnejše od tega, kar se uradno imenuje »intenzivno«. Veliki sistemi so ob skrajnih vremenskih pojavih nemočni, majhni sistemi pa so prožnejši. Na majhnih vrtnih površinah je marsikaj mogoče rešiti in preusmeriti. Lažje je pravočasno ukrepati – tudi brez uporabe energentov, namakalnih sistemov, umetnih gnojil, škropiv in dragih infrastrukturnih posegov.

Iz zgodovine že poznamo primere, ko so v kriznih obdobjih ljudi reševali pridelki z majhnih vrtov. Je že dovolj hudo, da začnemo spreminjati staro miselnost?


Predavanje Sanje Lončar o rešitvah, kako vrtnariti ob suhih pipah, je brezplačno na voljo vsem članom Društva Samooskrbni.net.


Preberite tudi:
Divji nomad, strastni zemljan in permakulturni načrtovalec
Lahko Evropa nahrani samo sebe?
Prepoved uporabe pitne vode za kmetijske potrebe?

Prejšnji članekUčinkovito? Zeleno? Zdravo?
Naslednji članekBodo kravate rešile podnebje?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj