Vsako leto zasejana koruza, vsako leto suša, vsako leto odškodnine zaradi škode. Tako bi lahko opisali kmetijski cikel, ki je s podnebno krizo postal stalnica. “Čas je, da začnejo kmetovalci razmišljati o nadomestnih posevkih, ki niso tako dovzetni za podnebne spremembe,” je prepričana Irena Rotar iz društva Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije.
V Ekoci kmetovalce spodbujajo, naj namesto na sušo občutljive koruze začnejo saditi alternativne nadomestne poljščine, ki so jih poznali naši predniki in bi omogočile, da bi bili v Sloveniji preskrbljeni s hrano, pridelano pri nas. “Med njimi industrijsko konopljo, lan, sojo, volčji bob in vrste, ki jih požanjejo do junija in potem naredijo drugo setev, na primer grah,” je naštevala Rotar. “Tako bi bili celo leto bolje preskrbljeni s hrano in ne bi bili tako dovzetni za podnebne spremembe.”
Med kmetijami, ki so se odločile poskusiti na takšen način, je tudi kmetija Mlinar iz Gotovelj pri Žalcu. V zadnjih letih so začeli rediti avtohtono slovensko pasmo krškopoljskih prašičev, ki jih krmijo tudi z doma pridelano industrijsko konopljo. Prašiči (tako krškopoljski kot ‘klasični’) so nad novostjo navdušeni.
“Sama konoplja ni dovolj, lahko pa zmanjšamo stroške na račun tega, da poleg koruze uvedemo še kaj drugega,” je pojasnil gospodar kmetije Miran Rotovnik. V nasprotju s koruzo je s konopljo tudi manj dela. “Je samo setev in žetev, to je to. Ni treba ne gnojiti ne škropiti, cenovno je ugodnejša in še seme ostane za naslednje leto. Nekaj ga prihranimo za setev, z ostalim pa pokrmimo živali.” Meso je bolj polnega okusa, je še dodal, in manj mastno kot pri običajnem krmljenju s koruzo.
Preberite celoten članek na portalu N1
Kako do najboljših samooskrbnih rešitev na enem mestu? Pridružite se nam v Društvu Samooskrbni.net.
