Priča smo radikalni koncentraciji kapitala, kakršne ni bilo že od časov absolutistične vladavine Cerkve in kronanih glav. Petsto najbogatejših Zemljanov je skupno »težkih« več kot 8000 milijard ameriških dolarjev. Si znate predstavljati, koliko je to?
Za primerjavo: to je 130-krat več kot vsa vrednost, ki jo v letu dni ustvarimo v Sloveniji, 4,5-krat več, kot znaša BDP Rusije, 4-krat več kot BDP Kanade ali dvakrat več kot BDP Nemčije. Samo lani si je ta druščina premoženje povečala za 1000 milijard. Od kod so prišli ti zaslužki? Odgovor se glasi: naravnost iz naših žepov. »Zaradi kovida«, »zaradi vojne«, »zaradi inflacije« …
Kako ohraniti svobodo?
Ima mali človek sploh kakšno možnost, da ohrani svoje imetje in gmotno svobodo – ali pa nas bodo vse, s takšnimi ali drugačnimi prijemi, spravili v različne oblike suženjstva in popolne odvisnosti od multinacionalnih korporacij?
Tako kot se lahko male ribe pred roparicami rešijo zgolj, če ohranjajo obliko jate, velja tudi v finančnem svetu. Bi lahko kupili odlično posest, ki stane milijon evrov? Stavim, da nihče od vas, ki zdajle berete te novice, tega ne more storiti. Kaj pa, če bi 20.000 ljudi zbralo po 50 evrov?
S povezovanjem do lokalne samooskrbe
Povezovanje je edina rešitev iz lijaka, v katerem vsak od nas drsi vse nižje na lestvici pravic, možnosti in svoboščin. Prav to počnejo številne nevladne organizacije na različnih koncih sveta. Vabijo ljudi, da z majhnimi donacijami ustvarjajo fonde. Z njimi organizacija kupuje zemljišča, na katerih nato za minimalno najemnino kmetujejo ekološki kmetje in tako povečujejo samooskrbnost lokalne skupnosti.
Januarja tradicionalno poteka Oxfordska kmetijska konferenca. Ker so prevlado na tem dogodku že zdavnaj prevzele multinacionalke, te pa narekujejo celo njegovo vsebino in »znanstvene resnice«, ki jih nato poda konferenca, je nastala alternativna konferenca Oxfordska prava kmetijska konferenca. Ta daje glas tudi nevladnikom in dejanskim kmetom z vsega sveta, da spregovorijo o svojih težavah in rešitvah, o katerih ni mogoče slišati na »veliki konferenci«. Tokrat smo jo spremljali tudi predstavniki informacijskega središča Zazdravje.net.
Kolektivno lastništvo zemljišč
Konferenca je postregla z veliko zanimivimi zamislimi, med katerimi je tudi kolektivno ohranjanje lastništva nad zemljišči, nujnimi za lokalno samooskrbo.
V Belgiji imajo fundacijo De Landgenoten, ki je dejavna od leta 2014. Kakih 1500 deležnikov je zbralo več kot 2 milijona evrov, s katerimi so kupili 15 ekoloških kmetij, te pa zdaj s svojimi izdelki zalagajo približno 3000 prebivalcev.
Še večja je francoska organizacije Terre de Liens, ki ima že 19 regionalnih združenj in obsega 30.000 ljudi. Z donacijami, ki znašajo več kot 124 milijonov evrov, so doslej kupili zemljišča, na katerih deluje približno 450 ekoloških kmetij. Tako so zaščitili in za lokalno skupnost »rešili« 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč.
In kaj za svoj denar dobijo vlagatelji, so številni poslušalci vprašali predavatelje. Donatorji imajo svoj glas v skupščini fundacije in skupaj odločajo o tem, kako bo uporabljena kupljena zemlja. Ker so lastniki, lahko postavijo pogoje, kot so prepoved onesnaževanja, zaščita posameznih delov zemljišča za potrebe vzpostavitve habitatov za živali … Skratka, vse, kar smo kot »lastniki države« že dolgo skušali izposlovati od naše vlade in županov, vendar se je izkazalo, da mnogi med njimi našo državo raje prodajajo tistim, ki dajo več.
Našteti primeri dokazujejo, kolikšna je moč združenega ljudstva, zato bi lahko tudi v Sloveniji začeli na tak način reševati to, kar še imamo.
Lahko Slovenijo odkupimo nazaj?
Leta 2020 smo Slovenci na bančnih depozitih hranili 21,6 milijarde evrov, torej 10.000 evrov na prebivalca. Po podatkih GURS povprečna cena gozda v Sloveniji znaša približno 0,52 evra za kvadratni meter, cena kmetijskih zemljišč pa resda vztrajno raste, vendar v povprečju še vedno znaša manj kot 2 evra za kvadratni meter.
Ljudje bi torej lahko s svojimi prihranki kupili 10 milijard kvadratnih metrov obdelovalnih površin, kar pomeni, da bi s skupnimi močmi kupili 100.000 hektarjev obdelovalnih površin (to je več kot polovica vseh obstoječih obdelovalnih površin) ali 400.000 hektarjev gozdov.
Si predstavljate, da bi namesto 2 evra za kavico vsak teden tak znesek dali v fond za odkup zemljišč, na katerih bi lahko kmetje pridelovali to, kar potrebuje lokalna skupnost? Kot vidite, je suverenost v naših rokah.
Dlje, ko čakamo in »šparamo« svoj drobiž, bolj vsi skupaj izgubljamo še tisto malo, kar imamo. Izgubljamo vrednost denarja, zdravje tal, prehransko suverenost, kakovost vode in zraka.
Je že nastopil čas, da se prenehamo deliti in raje združimo moči v prid preživetju vseh?
Preberite tudi:
Posvet o prehranski (ne)varnosti
Kmetijske prakse za obvarovanje zdravja narave in ljudi
Oskrbovalnica – neprofitni projekt za bolj samooskrbno in zdravo prihodnost
