Igre lakote ali igre obilja?

Farmer father playing with his little son in the field. A grain of wheat in the hands of a child. Dad - an agronomist pours a grain of wheat into his son's hands. Agriculture concept.

Avgust 2022 – Svet, v katerem živimo, vse bolj spominja na vožnjo z vlakcem v hiši groze. Vlakec drvi, mi se oprijemljemo krmila in kričimo, nihče pa ne ve, kaj nas bo prestrašilo za naslednjim vogalom.

No, dobro je vsaj naše zavedanje, da smo vstopnico za to vožnjo kupili mi sami – in da je vse to zgolj velika predstava. Kaj pa, če to ni predstava, če se vožnja ne bo po nekaj minutah končala, mi pa ne bomo mogli sestopiti?

Z nekaj nujne razdalje se v resnici zdi, da elite ne skrivajo več svoje namere po ustvarjanju kaosa, iz katerega naj bi vzniknil novi svetovni red. Seveda tak, kot si ga zamišljajo oni. Del snovanja tega kaosa je tudi načrtno sabotiranje prehranske verige, kakršno prav zdaj spremljamo domala povsod po svetu.

Na spletnih posnetkih gledamo helikopterje (po nekaterih virih ruske, po drugih ukrajinske), ki požigajo nepregledna polja zrele pšenice, gledamo tudi nepregledne kolone nizozemskih kmetov, ki že dva meseca protestirajo proti vladnim nestvarnim okoljskim ukrepom, ki utegnejo zaradi doseganja okoljskih ciljev čez noč iz kmetovanja izključiti kar polovico kmetov – ali celo več.

Tudi Anglija želi svoje kmete izplačati, če bodo le opustili kmetovanje. V Kaliforniji se to že množično dogaja, ker je kmete v to prisilila suša, zaradi katere pospešeno prodajajo zemljišča in črede. Na številnih farmah v ZDA so zaradi okužbe z virusom ptičje gripe, ki so ga potrdili le z enim PCR-testom, zaplinili že na milijone piščancev, v EU pa bruseljska birokracija želi z dodatnimi administrativnimi ovirami popisati celo kure in golobe na dvorišču vaše stare mame.

Nenavadno pogosto gorijo predelovalni obrati za procesiranje živil, vrstijo se hekerski napadi – prav na prehransko verigo. Italija zaradi suše napoveduje izpad pridelka pšenice, paradižnika in številnih drugih posevkov. Zaradi stoletnih poplav na Daljnem vzhodu slabo kaže tudi rižu. Ker se Španija cvre pri neverjetnih 46 stopinjah Celzija, gre pričakovati da bodo tam izpadi še večji in da zelenjave, ki pozimi prehranjuje Evropejce, preprosto ne bo.

Že leta svarimo: če bi šlo v občutljivem mehanizmu prehranske industrije v tako monokulturnem in globalno povezanem svetu kar koli po zlu, je lakota še kako možna. Če pa hudiču pomaga še pohlep borznih špekulantov ali uresničitev agend, usmerjenih na »razbremenitev« planeta ob pomoči manjšanja svetovnega prebivalstva, imamo ljudje problem.

Lakota in mraz nista več nekje na obzorju, pač pa tu, za vogalom. Cene hrane se dvigajo veliko bolj kot cene pohištva, tehnike, oblačil in storitev. Ne govorimo več o nekaj odstotkih, temveč o dvoštevilčnih skokih cen, ki si sledijo z vsako novo dobavo.

Kaj zmore mali človek?

Morda nimamo moči, da bi ustavili te razdiralne scenarije. Dejstvo je, da je uničenje zelo preprost proces, ki ga lahko sproži le peščica izprijenih. Gradnja novega pa je dolgotrajna in odvisna od številnih posameznikov. Prav tu se obeta nova priložnost.

Bodimo pošteni do sebe: že dolgo se zavedamo, da je svet, v katerem živimo, škodljiv sebi in drugim ter nefunkcionalen, povrhu pa smo vsi iz dneva v dan nezadovoljnejši. Če se bo ta nori vlak potrošništva, plehkosti in škodljivih tehnologij v resnici ustavil, četudi na silo, nam bo zagotovo veliko lažje graditi novo v smeri, ki bo boljša za vse nas.

Kdor je gledanje televizijskega program(iranj)a zamenjal za motiko, lahko te dni živi v obilju. Zdaj je čas obiranja pridelkov, vkuhavanja shrankov, fermentiranja in sušenja zelišč. Vsako odpadlo jabolko pri samooskrbnih postane sestavina jabolčnega zavitka ali čežane. Tudi tistim, ki nimajo veliko obdelovalnih površin, narava ponuja odlično bero borovnic, samoniklih rastlin, zapuščenih mirabel, divjih hrušk …

Narava ne pusti lačnih tistih, ki jo ljubijo in z njo sodelujejo. Sestopite z vlakca v hiši groze ter si oglejte lepoto in obilje narave. Kdor kljub suši, toči in vročini zna sodelovati z naravo, lahko te dni gleda povsem drugačen »program«.

Počutim se resnično privilegirana, da se v društvu Samooskrbni.net zbira toliko znanja, navdiha, čuječnosti in pripravljenosti za sodelovanje. To je ta nova prihodnost, ki jo vsi čutimo, želimo. Hvaležni smo, da nas prav ta čas dodatno spodbuja k njenemu čim prejšnjemu udejanjenju. Na naših vrtovih ne raste le zelenjava, raste nova družba, v kakršni želimo živeti – in jo zapustiti svojim zanamcem.


Ali lahko vrtičkarji svoje presežke zakonito izmenjujejo in/ali prodajajo?

Društvo Samooskrbni.net je priredilo dva strokovna posveta – za tiste s presežki pridelkov in tiste, ki razmišljajo, da bi v prihodnosti svojo samooskrbo širili. Na posvetu po meri vrtičkarjev so premlevali vse predpise, možnosti in omejitve. Pri pripravi posveta so jim pomagali tržni in davčni inšpektorji, kmetijski svetovalci, pravniki in številni drugi strokovnjaki.

Glavno vprašanje, na katero je posvet odgovoril, se je glasilo: ali lahko vrtičkarji svoje presežke zakonito izmenjujejo in/ali prodajajo? Veseli smo, da naša zakonodaja ni tako toga, kot se je zdelo sprva. Kot smo izvedeli, obstajajo številne možnosti, kako lahko tudi majhni pridelovalci svoje presežke tržijo, ne da bi morali za to registrirati podjetje, s. p. ali kako drugo poslovno obliko.

Več informacij je na voljo članom v e-novicah in FB skupini društva Samooskrbni.net.


Preberite tudi:
Posušena Evropa?!
Bodo kravate rešile podnebje?

Prejšnji članekBodo kravate rešile podnebje?
Naslednji članekJe sonce zares učinkovito zdravilo?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj