Človek kot sodelavec narave?

kid hans embracing a tree trunk

Lokalna pridelava hrane, lokalno gospodarstvo, tradicija, lokalni običaji, lokalna prepoznavnost in povezanost ljudi vzgajajo človeka v sodelavca narave, v eno z naravo.

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin.

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju, temveč si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.

Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje, bolj zakompliciranega je naredil.

Danes so njegovi otroci prisiljeni hoditi v šolo 10-15 let in se učiti, kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo” in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.

Kot družba, razvita družba v 20. stoletju, smo skoraj povsem zavrgli dragoceno znanje prednikov in izgubili del njihovega dragocenega znanja.

Izvor vseh naših težav temelji v pozabi pristnosti, originalnosti, naše skladnosti z naravo in predniki, v tem, da le-tega ne čutimo več kot temeljno.

Preberite celoten članek Marjana Kogelnika.

Prelistajte tudi novi priročnik Samooskrba v praksi – več pridelka, manj površine.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj