Varnost naprodaj

    Concept of insurance with umbrella over a house, a car and a family

    Več nevarnosti v današnjem času pomeni samo eno – več priložnosti za zaslužek. Sprva so nam ponujali »rešitve« za obstoječe težave. Toda njihov seznam je omejen, zato je počasi zmanjkalo tržnih niš.

    Tako je zdaj na vrsti prodaja rešitev za težave, ki vas najverjetneje nikoli ne bodo doletele, kupili pa jih boste zato, ker vas bodo prepričali, da je nevarnost veliko večja, kot je v resnici.

    Tako vam zavarovalnice ponujajo raznovrstna zavarovanja, med katerimi so tudi taka, pri katerih boste zagotovo večkrat preplačali vrednost tega, kar boste zavarovali. Ob zavarovanju objektov, ljudi in živali dandanes zavarovalnice ponujajo zavarovanje tveganja toče, tveganja odpovedi prireditev, tveganja, da boste morali odpovedati že vplačano dopustovanje … Najzanimivejša so zavarovanja, s katerimi se zavaruje odgovornost – plačamo torej za to, da bo nekdo pokrival posledice naših napak. Tako obstajajo zavarovanje projektantske odgovornosti, zavarovanje notarske odgovornosti, zavarovanje odgovornosti revizorjev finančnega poslovanja, zavarovanje odvetniške odgovornosti, zavarovanje ekoloških škod … Nekoč je odpustke prodajala Cerkev, zdaj to zakonito počnejo zavarovalnice.

    Nedavno me je neki zavarovalničar prepričeval, da bi moral tovrstno zavarovanje skleniti tudi vsak posameznik: kaj pa, če se bo sosedov mulec poškodoval na naši zelenici, ko se bo igral z našim otrokom – ali če si bo poštar na našem dovozu zlomil nogo? Ste vedeli, da vas lahko toži celo ropar, če se poškoduje med vlamljanjem skozi vaše okno?

    Svet naj bi bil torej hudo nevaren kraj, ki ga bomo s plačilom premij zavarovalnicam naredili varnejšega …?

    Strah in želja štejeta več kot statistika

    Ne gre za to, kolikšna je verjetnost, da se bo nekaj v resnici zgodilo, šteje naša želja ali strah. Tako kot smo pripravljeni veliko plačati, da nas »rešijo tveganj«, ki so dejansko zanemarljiva, veliko plačujemo tudi v primeru, da si nekaj na vso moč želimo. Na tem sloni loterija. Po uradnih podatkih Loterije Slovenije verjetnost, da v naši državi zadenete sedmico, znaša 1 : 15.380.000. Verjetnost, da boste zadeli Euro jackpot 5 + 2, znaša 1: 95.344.200, ko gre za Vikinglotto, pa ta verjetnost znaša 1 : 98.172.096. Kljub temu vsakdo meni, da bo prav on srečnež, ki ga bo doletel tak dobitek. Čeprav veste, da obstaja 99,9999-odstotna verjetnost, da ste denar vrgli proč, še vedno upate, da boste prav vi prelisičili statistiko.

    Dobički se kujejo tam, kjer obstaja velika razlika med stvarnim tveganjem in oceno tveganja. Mojstri tovrstnih izračunov se imenujejo aktuarji. Njihova naloga je izračunati, po kateri ceni je mogoče prodati posamezen zavarovalni produkt, koliko denarja je treba prihraniti, da bo mogoče škodo (ko/če sploh nastane) izplačati, in kolikšen delež denarja, ki ga je dobila zavarovalnica, lahko porabi oziroma razdeli kot svoj dobiček. Podobno izračunajo tudi v primeru loterije.

    Oddelek za promocijo je zadolžen za pisanje pravljičnih katalogov, ki jih boste razumeli v smislu »samo še to plačam, pa bom povsem varen«.
    Aktuar in pravna služba poskrbita tudi za drobni tisk, ki na koncu zagotovi, da bo zavarovalnica pokrila le delček tega, kar ste menili, da bo pokrila, ko ste sklepali zavarovanje.

    Ker nas vse bolj skrbi zdravstvena varnost, zavarovalnice vstopajo tudi na to področje. Ne govorim o tem, da za provizijo zgolj pobirajo del plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ponujajo nam tudi vse več posebnih zavarovanj, ki se zdijo mikavna, saj gre za rešitve, s katerimi naj bi se izognili kroničnim težavam našega zdravstvenega sistema. Do strokovne obravnave brez čakanja in doplačil, takojšnja diagnostika … Zveni čudovito – dokler ne preberete drobnega tiska. Prav pred dnevi mi je prišla v roke brošura, v kateri na začetku omenjajo, kako zelo narašča obolevnost za rakom in številnimi drugimi boleznimi, zatem pa mi obljubljajo, da bom z majhnim mesečnim plačilom prišla do možnosti, da se bom lahko brez dolgih čakalnih vrst posvetovala s specialisti in se nato zdravila povsod po svetu.

    V drobnem tisku pa piše, da se to ne nanaša na obstoječe bolezni. Iz pravic so izvzete tudi vse kronične bolezni. Torej si lahko s plačilom tovrstnega zavarovanja – če seveda lahko dokažem, da sem trenutno povsem zdrava – pomagam le do prvega pregleda, na katerem bom morda izvedela, da imam raka, Alzheimerjevo bolezen, diabetes … Ker vse te bolezni veljajo za kronične, si od tega trenutka naprej s tem zavarovanjem ne morem več pomagati. Če bi torej po postavitvi diagnoze želela še drugo mnenje v zvezi s predlagano terapijo, bi bila takrat že potrjena kronična bolnica in bi mi to storitev lahko zavrnili.

    Katere so sploh bolezni, ki jih zdaj zagotovo nimam, po odkritju pa ne bodo razvrščene med kronične? Verjemite, da jih je zelo malo.

    Deset največjih strahov

    Naši strahovi niso nujno povezani s tem, kar nas utegne najbolj ogrožati. Le kdo bi si mislil, da med največjimi strahovi ni strahu pred smrtjo, bolečino, posilstvom, lakoto …

    25 % – strah pred javnim nastopanjem,

    24 % – strah pred višino,

    22 % – strahovi pred različnimi živalmi,

    18 % – strah pred utopitvijo,

    17 % – strah pred iglo in krvjo,

    16 % – strah pred zaprtim prostorom,

    14 % – strah pred letenjem,

    11 % – strah pred tujci,

    9 % – strah pred zombiji,

    8 % – strah pred temo.

    Vir: Chapman University Survey on American Fears.

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj