Kako kriptovalute uničujejo naravo?

    macro miner figurines digging ground to uncover big shiny bitcoin crypto

    Ko govorimo o digitalni prihodnosti, nam vsi obljubljajo manj onesnaženja in boljšo skrb za naravo. Skoraj vsako e-sporočilo vas opozarja, da ga ni treba natisniti, saj tako obvarujete kako drevo. Tiskane račune so nam začeli zaradi »ekoloških razlogov« obračunavati in nas tako siliti v bolj zeleno poslovanje z e-računi.

    Pa je digitalno res zeleno?

    Elon Musk je šokiral svet, ko je naznanil, da njegovo podjetje Tesla svojih avtomobilov ne bo več prodajalo za bitcoine, saj naj bi bili ekološko problematični, kajti pri vsaki transakciji pride do porabe ogromne, že kar nerazumne količine električne energije.

    Po tej izjavi so se številni lotili izračunavanja stroškov energije, porabljene za ustvarjanje algoritmov, ki stojijo za kriptovalutami. Podatki so resnično zanimivi. (Izračun ne upošteva stroškov izdelave računalnikov, ki so vpeti v »rudarjenje« – všteta je zgolj energija, porabljena pri vsaki transakciji.)

    Organizacija TRG Datacenters s sedežem v Houstonu je objavila izsledke svoje analize.

    Kriptovaluta Kilovatna ura (KWh) na transakcijo
    XRP 0,0079
    Dogecoin 0,12
    Cardano 0,5479
    Litecoin 18,522
    Bitcoin cash 18,957
    Ethereum 62,56
    Bitcoin 707

     

    Za primerjavo povejmo, da pri nas povprečna poraba električne energije na prebivalca znaša 18 kWh na dan (povprečje vključuje tudi poslovne uporabnike). To pomeni, da ena sama transakcija z bitcoinom porabi toliko električne energije, kot je ena oseba porabi v štiridesetih dneh, ena transakcija s kriptovaluto ethereum pa porabi enako količino energije, kot je ena oseba v treh dneh. Dodati velja, da največ »kriptorudarjenja«, kar 60 odstotkov, opravijo na Kitajskem, kjer večino električne energije še vedno pridobivajo iz termoelektrarn na premog.

    Če bi vsi poslovali s potratnimi kriptovalutami in bi na dan opravili eno samo transakcijo, bi na našem planetu potrebovali 40-krat več energije, kot je zdaj! Ali temu res lahko rečemo zeleno gospodarstvo?

    Koliko elektrike bo porabila digitalizacija?

    Približno 9 odstotkov vse energije, ki jo porabijo gospodinjstva, gre za računalnike, monitorje in TV-zaslone (v ta odstotek niso všteti telefoni, igrače in igralne konzole).

    Opažate vse več kamer na ulicah? Povsod je mogoče zaslediti senzorje, kamere, tipala, oddajnike in sprejemnike, podatki se 24 ur na dan zlivajo na strežnike, kjer jih obdeluje umetna inteligenca. Ali sploh znamo izračunati, kako zelo s tem obremenjujemo okolje? Kdo bo ovrednotil še navzkrižne vplive mikrovalovnih sevanj, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija?

    Potratni internet

    Ste se kdaj vprašali, koliko energije porabite z iskanjem po Googlu, pri čemer z vsakim vprašanjem sprožite pregledovanje po stotinah strežnikov, na katerih so shranjeni podatki, ki vas zanimajo? Po Googlovih podatkih so leta 2019 porabili 12,7 teravatne ure električne energije, kar je štirikrat več kot leta 2011. Ta znesek seveda ne obsega porabe omrežja in lokalnih ponudnikov spletnih storitev.

    Leta 2016 je Berkley Lab objavil, da internet (zgolj ohranjanje in upravljanje podatkov) na leto porabi 70 milijard kilovatnih ur. Za zagotavljanje te energije so potrebne elektrarne z močjo 8000 megavatov, kar v praksi pomeni več kot deset elektrarn velikosti Jedrske elektrarne Krško.

    Ali temu res lahko rečemo zeleno gospodarstvo?

    Odvisnost Slovenije?

    Energijska odvisnost Slovenije je 44,5-odstotna, kar pomeni, da moramo za pokritje svojih potreb uvoziti več kot polovico energije (elektrika, goriva, plin …).

    Naprave »žrejo« tudi takrat, ko ne delujejo

    Če računalnik med 23. uro in 7. uro izključite, boste v letu dni prihranili za 15 evrov električne energije. Toliko vas torej stane, če je naprava nenehno v pripravljenosti. Zagotovo imate doma še veliko naprav, ki bi lahko čez noč zares počivale. Zakaj bi jim po nepotrebnem pustili požirati svoj denar in zaloge našega planeta?

    Varčna Slovenija

    Med letoma 2000 in 2019 so slovenska gospodinjstva porabo vseh virov energije zmanjšala z 52.060 na 44.270 TJ (15 %). V tem obdobju smo več kot podvojili porabo sončne energije (s 195 na 443 TJ), vseeno pa ta vir še vedno pomeni zanemarljiv odstotek. Velik razcvet je doživela tudi poraba energije iz okolice z uporabo toplotnih črpalk. Zaradi tega in tudi zaradi boljše izolacije stavb se je v istem obdobju za 75 odstotkov zmanjšala poraba kurilnega olja. Žal pa je v obdobju 2000–2019 več toplotnih črpalk in več sodobne elektronike porabo električne energije v gospodinjstvih povečalo za 28 odstotkov. V obdobju pandemije (2020–2021) je poraba zagotovo še veliko večja, le da o njej SiStat še ne ponuja podatkov.

     

    Prejšnji članekCepljenje proti Covid-19: Kaj bo storil vaš župan?
    Naslednji članekKapucinka – protivirusni zaklad z domačega vrta

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj