Koliko divjih rastlin, mislite, da smo v Sloveniji nekoč poznali kot hrano? V raziskavi o tradicionalni uporabi divjih užitnih rastlin v Sloveniji so zabeležili kar 219 rastlinskih taksonov ali več kot 500 vrst, ki so jih ljudje tradicionalno uporabljali¹. Večine teh rastlin danes ne dojemamo več kot hrano – nekatere poznamo kot zdravilne rastline, še več jih poznamo kot plevel, uporaba nekaterih pa se je popolnoma izgubila.
Ob tem podatku se nam zastavi še naslednje vprašanje: ali smo sestavine rastlin, ki so bile nekoč del prehrane in smo jih danes izrinili s krožnika, nato nadomestili v prehranskih dopolnilih? Na to vprašanje si bo odgovoril vsak sam. Dejstvo pa je, da imamo v okolici številne divje rastline in plevele, ki jih lahko uporabljamo kot hrano in ki vsebujejo zanimive količine vitaminov, mineralov, maščobnih kislin in drugih bioaktivnih snovi. Poglejmo si nekaj osnovnih.
Regačica – več kot nadležen plevel
Regačica, Aegopodium podagraria, je ena izmed rastlin, ki nam lahko vrt nenadzorovano preraste, a jo kljub temu, da je tako plevelasta, radi uporabljamo v solatah, prikuhah, pestih in smutijih. V raziskavi divjih užitnih rastlin pa se pojavlja kot tradicionalno uporabljena zelenjava. Analize kažejo, da vsebuje minerale, med njimi tudi magnezij, poleg različnih fenolnih spojin. V eni od raziskav so izmerili celo preko 100 mg magnezija na 100 g rastline, vendar se vsebnost mineralov med rastlinami in rastišči lahko precej razlikuje.
Tolščak – plevel z maščobnimi kislinami omega-3
Tolščak, Portulaca oleracea, je v številnih delih sveta uporabljen kot tradicionalna zelenjava, pri nas pa ga še vse prepogosto obravnavamo kot nadležen plevel. Njegova posebnost je sestava maščobnih kislin – vsebuje namreč precej alfa-linolenske kisline (ALA), rastlinske maščobne kisline omega-3. Poleg tega vsebuje kalij, magnezij, kalcij in vitamin C. Po drugi strani pa tolščak vsebuje tudi oksalate (vrednosti so podobne kot pri špinači), zato velja: čeprav je tolščak zanimiva rastlina, naj bo uživanje vseeno občasno in zmerno.
Kopriva – rastlina, ki jo poznamo, a je ne jemo dovolj
Koprivo, Urtica dioica, prepozna skoraj vsak, precej manj ljudi pa jo obravnava kot zelenjavo. Njeni listi vsebujejo minerale, med drugim železo in magnezij, pa tudi beljakovine, karotenoide, polifenole in druge spojine. Raziskave kažejo, da se mineralna sestava koprive spreminja glede na rastišče in čas nabiranja. Pri železu je pomembna še ena razlika. Vsebnost železa v rastlini ni enaka količini železa, ki jo bo naše telo dejansko absorbiralo v kri. Rastlinsko ali nehemsko železo se absorbira drugače kot hemsko železo iz živil živalskega izvora, na njegov izkoristek pa vpliva tudi celoten obrok. Če vas zanima več o železu, sem pripravila brezplačno predavanje Naberite si svoje železo, dostopno na spletni strani katjarebolj.com.
Gobe – zanimiva zgodba o vitaminu D
V nabiralništvu so zanimive tudi gobe, ki s pomočjo svetlobe tvorijo vitamin D in tako predstavljajo pomemben vir vitamina D v zimskem času. Nove slovenske smernice so pokazale, da ima pozimi preko 80 % odraslih prebivalcev Slovenije raven 25(OH)D pod priporočenimi vrednostmi. Med lokalnimi živili so gobe posebne, ker vsebujejo ergosterol, iz katerega pod vplivom UV-B dela sončne svetlobe nastane vitamin D₂.
Divja hrana ni čudežno zdravilo, a njena vrednost, predvsem ko razširimo svoj jedilnik z lokalnimi rastlinami, je znatna. Slovenska raziskava je pokazala, da so se divje rastline tradicionalno pripravljale na številne načine – s kuhanjem, blanširanjem, dušenjem, pečenjem in tudi surove. Znanje o njihovi uporabi torej ni nova modna muha, ampak del prehranske dediščine, ki se je v precejšnji meri izgubila.
Morda imamo hrane res dovolj, a zdi se, da nam manjka predvsem znanja, da bi opazili, koliko hrane raste okoli nas. In prav znanje je pri nabiralništvu najpomembnejše. Rastlin ni dovolj poznati po imenu. Treba jih je znati zanesljivo prepoznati, poznati njim podobne rastline, vedeti, kateri del uporabljamo in kako ga pripravimo.
FesDivjal vrača rastline, ki smo jih razglasili za plevel, nazaj med hrano – skozi znanje o njihovem prepoznavanju, nabiranju, prehranski vrednosti in uporabi.
Vir:
¹ PAPEŽ KRISTANC, Andreja, KREFT, Samo, STRGULC KRAJŠEK, Simona in KRISTANC, Luka. 2024. Traditional Use of Wild Edible Plants in Slovenia: A Field Study and an Ethnobotanical Literature Review. Plants, 13(5), 621. DOI: 10.3390/plants13050621.
Preberite tudi:
Magnezij in železo iz narave
Divja samopostrežba
Mlade koprive kot super živilo
