Zadnji čas, da okrepimo odpornost za zimo

woman lying on bed while blowing her nose cough, cold, flu

Ko se poletje poslovi, smo zaradi hladnega in deževnega vremena bolj dovzetni za prehladna obolenja in druge bolezni. Ko nastopi zima, pa je to še toliko bolj pogosto. Težav ne olajša niti ogrevanje bivalnih prostorov, saj suši zrak, ki ga dihamo, ta pa izsuši naše sluznice, ki so zato še toliko bolj dovzetne za okužbe.

Kako torej nahraniti svoj imunski sistem že sedaj, da nas hladno vreme ne preseneti in nas razni virusi ne položijo v posteljo?

Najprej se je pomembno zavedati, da na našo odpornost ne vpliva le prehrana, čeprav je njena vloga izjemno pomembna. Dejavniki, ki vplivajo nanjo so tudi količina gibanja, količina stresa, preživljanje časa na svežem zraku in kvaliteta spanca.

Manj stresa

Svet postaja drugačen: brezpogojno zahteva inovativnost, prilagodljivost, učinkovitost, hitro odzivnost in našo konstantno dosegljivost. Lahko bi rekli, da posledice tega poznamo kot »običajni stres«, psihološki. Obstaja pa več vrst stresa – tudi kemijski (onesnaženost okolja, vode, konzervansi v živilih …) in fizični (poškodba, bolezen).

Telo stres razume kot nekakšno grožnjo, zato vso pozornost usmeri tja – torej preklopi na »boj ali beg« in ostale funkcije pusti ob strani. To pa pomeni, da vse funkcije, ki v tistem trenutku niso nujno potrebne za preživetje, ostanejo brez zadostne energije za normalno delovanje. In med temi funkcijami so žal tudi prebava, presnova, regeneracija in (!) delovanje imunskega sistema.

Ljudje so v pradavnini doživljali bolj kratkotrajen stres, na primer napad neke živali, nato pa so se pomirili. Dandanes pa je težava v tem, da je stres postal že prav kroničen – kar pomeni, da tudi imunski sistem na dolgi rok deluje vse slabše. Zato je zelo pomembno, da se naučimo stresne odzive čim bolj zmanjšati oz. poiščemo naravne rešitve za umiritev. Več o tem lahko preberete v mnogih prispevkih na tem portalu.

Gibanje pozimi

Ker gibanje poskrbi za prekrvavitev našega telesa, s tem pripomore tudi k delovanju našega imunskega sistema. Delovanje celic imunskega sistema dodatno okrepi tudi svež zrak, s pospešenim dihanjem pa poteka tudi razstrupljanje telesa.

Da je gibanje v naravi veliko boljše od aktivnosti v zaprtem prostoru, dokazuje tudi vitamin D, ki v telesu nastaja pod sončnimi žarki. In ker je sonca pozimi manj, je gibanje na prostem še toliko pomembnejše!

Kaj pa prehrana?

Za optimalno delovanje imunskega sistema moramo, še posebej dandanes, poskrbeti tudi s primerno prehrano. To pomeni, da največ vitaminov in mineralov, ki pomembno vplivajo na odpornost, zagotovimo z ekološkimi, lokalno pridelanimi in sezonskimi živili.

Vendar le malokdo danes zaužije zadostne količine kakovostnega sadja, še manj pa zelenjave. In ker so poleg tega današnja živila precej osiromašena s hranili, se lahko zgodi, da nam nekaterih kljub temu primanjkuje in jih je priporočljivo dodajati. Za podporo imunskemu sistemu so to zagotovo cink, ter vitamina C in D, ki se med seboj tudi dobro kombinirajo, tako da jih lahko uživamo hkrati (na enem mestu jih najdete npr. v kapsulah Immunostar).

C, D in cink za večjo odpornost

Vitamin C je ena od najbolj prepoznavnih vitalnih snovi, ki je esencialnega pomena za naše zdravje in jo moramo v telo vsakodnevno v zadostni količini vnašati s prehrano. Deluje kot močan antioksidant, zato je vitamin C izjemno pomemben za podporo optimalnemu delovanju imunskega sistema.

Odlični viri vitamina C so na primer kivi, paprika, jagodičevje in citrusi. Za osebe z občutljivim želodcem pa se še posebej priporoča uživanje dopolnil, ki vsebujejo vitamin C v estrski obliki, ki je nekisla in tako želodcu prijazna.

Obenem je ta oblika vitamina C primerna tudi za doseganje tkiv, ki jih običajni vitamin C (askorbinska kislina) ne more doseči. Ker je topen v maščobi, se absorbira v celične membrane in se dlje časa zadrži v telesu.

Vitamin D je prav tako nujno potreben za dobro delujoč imunski sistem, vendar nam ni na voljo vsakodnevno. Telo ga je sposobno shranjevati, a njegove zaloge običajno pričnejo upadati že z jesenjo, ko smo manj izpostavljeni sončnim žarkom – zaradi ukrepov v zvezi s Covid-19 pa nam ga primanjkuje še bolj, saj več časa preživimo v zaprtih prostorih. Pomanjkanje vitamina D vodi v oslabljen imunski sistem in se najpogosteje pokaže prav v obliki težav z respiratornim sistemom. (Kako točno vitamin D vpliva na delovanje imunskega sistema preberite v članku Vitamin D in imunski sistem).

Cink je drugi najpomembnejši element v sledeh v telesu. Sodeluje v preko 300 encimskih procesih in je izjemnega pomena tudi za samo delovanje imunskega sistema. Telo ga ne zna shranjevati, zato ga je potrebno uživati vsakodnevno, dobri viri cinka pa so meso, stročnice, oreški, razna semena, pa tudi školjke in drugi morski sadeži, a so ti pogosto preobremenjeni s težkimi kovinami.

Na vnos cinka bi morale biti še posebej pozorne skupine ljudi, ki jim ga pogosteje primanjkuje, to so na primer starejši, kadilci, tisti, ki redno uživajo alkohol, vegani in vegetarijanci, telesno aktivni ljudje in nosečnice. Priporočljivo je, da se cink v prehranskem dopolnilu nahaja v kelatirani obliki, saj ta zagotavlja visoko absorpcijo in biorazpoložljivost.

Domovanje imunskega sistema – črevesje

Glede na to, da se več kot 70 % celic imunskega sistema nahaja v črevesju, ne preseneča, da je črevesni mikrobiom temelj za dobro delujoč imunski sistem. Črevesni mikrobiom sestavljajo vsi mikroorganizmi, ki se v nahajajo v črevesju. Če je mikrobiom urejen (kar pomeni, da je razmerje med blagodejnimi, nevtralnimi in patogenimi bakterijami ustrezno), nas bo uspešno ščitil pred vsiljivci iz okolice. Poskrbel pa bo tudi za boljšo presnovo in absorpcijo hranil, ki nam jih, kot smo že omenili, dandanes pogosto primanjkuje.

Eterična olja

Eterična olja imajo mnogo koristnih učinkov za naše telo. Ker delujejo tudi antiseptično, antiglivično in antibakterijsko, so odlična tudi kot pomoč naši odpornosti, mnogi pa z njihovo pomočjo izboljšajo tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih v zimskem času. Nekatera eterična olja vsebujejo snovi, ki zmanjšajo otekanje nosne sluznice in s tem lajšajo dihanje v primeru prehlada, druga lajšajo izločanje sluzi, nekatera pa celo pomagajo pri izkašljevaju. Med najbolj priljubljena eterična olja v zimskem času zagotovo spadajo evkaliptus, poprova meta, rožmarin in cimet.

Kvaliteta spanca

Mnogi izmed vas, ki to berete, imate zagotovo težave s spancem. Ali ga je premalo, ali ni reden, ali pa je nekvaliteten. Za odrasle ljudi je optimalen čas spanja od 7 do 9 ur – in to je tudi eden od pogojev za dobro delovanje našega organizma in s tem tudi imunskega sistema. Pomanjkanje spanca ali dlje časa trajajoč nekvaliteten spanec vodita v razvoj številnih kroničnih bolezni in obenem tudi bistveno zmanjšata našo odpornost proti okužbam z nepridipravi iz okolice.

Skrb za odpornost je resnično le v naših rokah. Smo torej edini, ki lahko poskrbimo za to, da nas bodo zimske tegobe čim manj preganjale.


Več najdete na:
https://www.eubioma.si/kaj-vse-je-stres-in-kako-nam-skoduje-12-05-2021.html
https://www.eubioma.si/kako-vem-ali-sem-pod-vplivom-stresa-12-05-2021.html
https://www.eubioma.si/mikrobiom-in-disbioza–13-02-2020.html 

Prejšnji članekKoprive ne pozebejo!
Naslednji članekKdo so ljudje, ki nasprotujejo ukrepom?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj