Telo potrebuje kakovostne maščobe!

1099
Healthy fats in nutrition - salmon, avocado, oil, nuts. Concept of healthy food

Starejši še pomnijo rek, »živeti kot bubreg v loju«, s katerim opisujemo življenje, v katerem nam ničesar ne manjka. Od kod se je vzela ta ljudska modrost? Očitno so ljudje nekoč fiziologijo poznali bolje, kot jo dandanes. Vedeli so, česa posamezni organi ne marajo, prav tako, kaj jim dobro dene. Tako je že Hildegarda vedela, da za trdno zdravje možganov in živčevja, pa tudi ledvic in rodil potrebujemo kakovostne maščobe.

Telo iz maščob izdeluje hormone, brez katerih ni rodnosti in varne nosečnosti. Tudi v menopavzi nekaj rezervne maščobe zagotavlja manj burno hormonsko dogajanje, saj telo z dovolj hormoni lažje proizvaja in »prepakira« potrebne hormone.

Maščobe so tudi nujni gradniki živčnih ovojnic. Debelejša izolacija zagotavlja manj kratkih stikov pri prenosu impulzov prek živčevja. Dobra sestava maščob zagotavlja tudi večjo odpornost celic na okužbe ter lažje presnavljanje in skladiščenje vitaminov A, E in D. Pozor, poudarek je na dobri sestavi!

Katere so kakovostne maščobe?

Dr. Budwig se lahko zahvalimo za najpomembnejša spoznanja o maščobah v zadnjih sto letih. Njena spoznanja in uspešne terapije, ki so temeljile na maščobah, so pokazale, da prav izbira maščob določa, ali nas bo naša prehrana popeljala na onkološki oddelek ali do trdnega zdravja.

Prav pomanjkanje omega-3 maščob namreč dandanes botruje številnim kroničnim boleznim. Nekoč smo z naravno prehrano na vsako molekulo maščobnih kislin omega-3 zaužili le dve do tri molekule maščobnih kislin omega-6. Toda ravnovesja v naši prehrani so se porušila do te mere, da zahodnjaki dandanes na vsako enoto omega-3 zaužijemo po dvajset, trideset ali celo več enot omega-6. V ZDA je to razmerje že krepko preseglo 1 : 40.

Večje ko je razmerje med omega-3 in omega-6 v prehrani, večja je verjetnost za nastanek vnetij. Klinične raziskave dokazujejo, da so ljudje, ki ohranjajo dobro razmerje med maščobnimi kislinami, manj nagnjeni k revmatoidnemu artritisu, Crohnovi bolezni, lupusu, astmi, multipli sklerozi in drugim stanjem, ki jih povzročajo kronična vnetja.

Maščobe omega-6 sprožajo vnetja, omega-3 pa jih zavirajo. Zakaj bi si želeli hrane, ki ruši imunski sistem in podžiga požare v telesu? Vi si je verjetno ne želite, živilska industrija pa obstaja in tudi kuje dobičke prav na tej osnovi.

Globalna trgovina s hrano ne bi bila možna, če izdelki ne bi imeli dolgih rokov uporabnosti. To pa zahteva, da v izdelkih ni maščob, občutljivih na oksidacijo. Zato v živilskih izdelkih prevladujejo rafinirane, hidrogenirane, esterificirane ali kako drugače obdelane maščobe, ki po svojih lastnostih bolj spominjajo na plastiko kot na živila.

Omega-3 maščobe so nadvse občutljive. Hitro oksidirajo (postanejo žarke) in s tem izgubijo svoje moči. Dober primer je laneno olje, ki izredno hitro oksidira. Včasih že celo pred našim nakupom. Proizvajalci svojim izdelkom zagotovo ne bodo dodajali tovrstnih maščob.

Na embalaži številnih izdelkov, celo pri visokotemperaturno obdelani hrani za hišne ljubljenčke, pogosto preberemo, da je živilo bogato z omega-3 maščobami. Toda ta navedba se pogosto nanaša na vsebnost omega-3 še pred temperaturno obdelavo živila.

Da izboljšamo bilanco omega-3 maščob ter s tem pogasimo tiha vnetja in si okrepimo zdravje, potrebujemo več semen in oreščkov. Zveni preprosto, vendar le, če orehe in lešnike naberete sami. Tudi na tem področju industrija ubira svoje poti, s katerimi preprečuje, da bi orehi hitro postali žarki, ali drugače: z različnimi posegi onemogočajo prav omega-3 maščobne kisline.

Zato je najbolje posegati po kakovostnih omega-3 oljih, ki zagotavljajo visok delež omega-3 maščobnih kislin. Seveda je svet čedalje bolj zapleten, onesnažen in lažniv, zato ne gre zaupati vsakemu prehranskemu dopolnilu. Ko gre za izdelke z omega-3 maščobami, jih je namreč ogromno spornih ali vsaj neučinkovitih.

Kakovostne nasičene maščobe

Ker vsakih nekaj mesecev od nekod pride zgodba o škodljivosti nasičenih maščob, bomo za vse, ki naših novic ne prebirate že sedemnajst let, ponovili še enkrat.

Vseh nasičenih maščob ne gre metati v isti koš. Ekološko pridelane maščobe, ki so po svoji naravi kratkoverižne in srednjeverižne, se presnavljajo povsem drugače kot dolgoverižne.

Kar 76 odstotkov maščobnih kislin v kokosovi maščobi predstavljajo kratko- in srednjeverižne maščobne kisline. Pri maslu ta delež znaša 58 odstotkov. Kokosova maščoba, surova mlečna maščoba in oljčno olje so tudi po priporočilih dr. Budwig osnova zdravega prehranjevanja.

Tudi sestava svinjske maščobe je veliko boljša, kot si številni predstavljajo. Svinjska mast (vendar le, če gre za ekološko rejo) vsebuje 56 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, od nasičenih maščob pa vsebuje večji delež srednjeverižne palmitinske kisline, ki je značilna tudi za palmovo olje.

Tudi živali so žrtve globalizacije

Ali ste vedeli, da je razmerje med maščobami pri govedu, ki se pase, 1,8 (omega-6) : 1 (omega-3)? Maščobe pri govedu, ki življenje preživlja v hlevu in ga hranijo s krmnimi mešanicami, pa znaša 9 : 1 v prid omega-6 maščobnim kislinam. (Vir: Resnice in zmote o maščobah)

Še izrazitejša je razlika med divjimi in gojenimi ribami. Ribe sicer veljajo za dober vir omega-3 maščob (denimo losos in postrv), vendar jih v ribogojnicah krmijo s hrano, ki spremeni sestavo maščobnih kislin v njihovih tkivih – seveda v prid omega-6 maščobam.


Preberite tudi:
Kako usposobiti možgane, da bodo znali ohranjati zbranost?
Pečen losos s šampinjoni in zelenjavo
Kako prepoznati kakovostna prehranska dopolnila

Prejšnji članekAndrografis v središču pozornosti znanstvenikov
Naslednji članekKako varni so silikonski pekači?
Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj