Ste asimptomatski?

Crowd of people in masks waiting in airport during coronavirus quarantine

Te dni znanstveniki poskušajo ugotoviti, koliko okuženih je med nami – in koliko od teh je asimptomatskih. Ta učeni izraz pomeni, da jih zanima, koliko ljudi je prišlo v stik z virusom, vendar kljub temu nimajo nobenih težav. Beseda okuženi, ki jo pogosto uporabijo v istem stavku, pa je v tej zgodbi strašljivi presežek, ki nas zmotno napeljuje k sklepu, da smo, če smo asimptomatski, »blago z napako«. Zveni, kot da smo okuženi, vendar tega nočemo pokazati? Kot da viruse skrivamo – kot nekakšne ilegalce? In jih nato kot saboterji sistema trosimo naokrog? Zdaj pa si vse to oglejmo z nekaj manj znanstvene in več kmečke pameti.

Zamislimo si, da se odločijo v mojem telesu izmeriti prisotnost salmonele, listerije, E. coli, streptokokov … V mojih obzobnih žepih bodo zagotovo našli kakšno nevarno anaerobno bakterijo v črevesju pa klostridij. Nekoč sem imela na obrazu herpes – tudi ta se zagotovo nekje skriva. Sem torej vreča nevarnih virusov in bakterij na dveh nogah? Sploh še smem v svet – ali pa me bodo v tesno zaprti vreči odpeljali na infekcijsko kliniko?

Je torej zdrav človek le tisti, v čigar organizmu ni mogoče najti ničesar škodljivega? Je Trump sledil tej logiki, ko je predlagal, da bi ljudem vbrizgali dezinfekcijsko sredstvo? No, Američani že zdaj s klorom perejo piščančje meso, da ga dezinficirajo, živila tudi obsevajo z radioaktivnimi snovmi, ki pobijejo mikrobe. Od tod do zamisli, da bi bilo treba temeljito dezinficirati tudi človeka, res ni daleč!

Pandemija je znova naplavila preživeti model razumevanja sveta, v okviru katerega smo dolga desetletja verjeli, da moramo samo pobiti vse bakterije, škodljivce, teroriste … pa bomo živeli v raju.
Svet je drugačen. Vsega ni mogoče eliminirati – in tudi tega ali kakega drugega virusa ne bomo mogli. Vojaška retorika, ki jo uporabljajo številni državni voditelji – »v tej bitki bomo zmagali«, »dobili bomo vojno proti virusu« – je povsem odveč. Bolj ko se borimo, bolj dokazujemo, kako malo razumemo. Mati narava ne bo imela druge izbire, kot da nas povabi k ponavljanju tega izpita, saj učne snovi nismo predelali. Tako kot velja za vse drugo, rešitev ni v boju, temveč v sobivanju in sodelovanju.

Zdravje je zgolj dobro uigran sistem sobivanja s patogenimi organizmi. Prebujanje patogenih organizmov pa pomeni, da nam zmanjkuje tistih dobrih, ki bi jih sicer imeli pod nadzorom. Namesto da se ukvarjamo z bojem proti bolezni, raje usmerimo moči v krepitev zdravja in vseh sil v sebi, ki nam pomagajo ostati »asimptomatski«.

Vsak od nas nosi v sebi na milijarde mikroorganizmov. Med njimi so seveda tudi patogeni, tako kot je v vsaki družbi določen odstotek nepridipravov. Težave se začnejo samo takrat, ko ti pridejo na oblast ali pa jim omogočimo, da se preveč namnožijo. Dokler se sistem zmore ščititi in potencialne škodljive osebke držati pod nadzorom, ni nobenih težav. Torej je vseeno, ali nekdo v mojem telesu najde virus SARS-CoV-2, virus herpesa ali kak tretji virus. Če ga ima moje telo pod nadzorom in mu ne dovoli, da bi se širil, je to kompliment delovanju mojega imunskega sistema.

Wikipedija pravi, da je Okužba ali infekcija naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje. Potemtakem, smo vsi okuženi z milijoni različnih sevov mikrobov, ki živijo in se razmnožujejo v nas.
Če sprejmemo takšno definicijo, potem na tem planetu ne obstaja neokužena oseba.

Vsakič, ko se pogovarjamo, skupaj jemo, se objamemo ali poljubimo, izmenjamo na milijone raznovrstnih mikroorganizmov. In jih bomo še naprej. Na tem sloni dobro delujoč imunski sistem. Prav zato otroci, ki nenehno predelujejo nove mikroorganizme, s katerimi prihajajo v stik, tudi z virusom SARS-CoV-2 nimajo težav. Te se pojavijo tam, kjer se sistemu ne ljubi več ali pa je tako obremenjen z drugimi težavami, da mu zmanjka moči za še en izziv.
Zdaj ima družba že dovolj kilometrine tudi z novim virusom; številni znanstveniki, infektologi in mikrobiologi pritrjujejo, da se v resnici ne razlikuje prav zelo od drugih respiratornih patogenov. Lahko podre bolne in izčrpane, kjer pa je doma zdravje, skorajda nima možnosti.
Podatek, da 80 odstotkom »okuženih« novi virus ne povzroča težav, bi moral biti smerokaz, kaj moramo storiti, da bomo tudi pri preostalih 20 odstotkih okrepili imunski sistem tako, da bodo prišli v skupino brez težav. Naš cilj bi torej moral biti naslednji: čim več asimptomatskih, čim več takih, ki jim virus ne more nič.

Namesto milijard za maske, ki jih zdaj nosijo celo tisti, ki tečejo po gozdu, več denarja namenimo za boljšo hrano, kakovostne probiotike, vitamine in antioksidante, s katerimi bomo povečali imunsko moč starostnikov in drugih občutljivih skupin. Več se pogovarjajmo o tem, kaj vse lahko storimo, da bomo bolj zdravi, kot da le čakamo, da nevarni virusi izginejo ali da nekdo razvije čarobno zdravilo ali cepivo, ki bo »vse rešilo«.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj